Že po tradiciji se je dopoldan začel s tekmovanjem motornih pilotov v natančnem pristajanju in se nadaljeval s pozdravnimi govori.
Predsednik združenja Drago Gabrijel je pozdravil navzoče in podelil priznanja najboljšim trem iz tekmovalnega dela sobotnega druženja. 'Naša družina je stara dobrih sto let. Bodimo ponosni, da smo del te velike letalske družine male Slovenije. Od Rusjana, Kozjana, Kraigherja, Pirca in drugih, ki so to letalstvo ustvarjali in izkušnje prenašali na naše najmlajše. Zato Vam kličem na še mnoga srečanja in spomnimo se: Težko je postati pilot, še težje dober pilot, najtežje pa star pilot v pokoju.'

Piloti so prisluhnili tudi ministrici za obrambo dr. Ljubici Jelušič. Ta je povedala 'Danes je pravi trenutek, da omenimo dva dogodka. Najprej dejstvo, da so nekateri med vami g. Jože Kalan in g. Bogomir Šuštar uspeli nekatera plovila jugoslovanske vojske prepeljati na slovensko stran. Po drugi strani se moramo spomniti tudi dejstva, da je bila, čeprav samo deset dnevna vojna za Slovenijo zelo zapletena. V takem trenutku je prišlo tudi do dogodkov, kot je smrt pilota Tonija Merlaka. Mi, vi, vsi skupaj smo dolžni dojeti in razumeti tudi njegovo smrt. čŒe ste prej rekli, da je najtežje biti pilot v pokoju bi rekla, da je po svoje tudi lepo biti pilot v pokoju, kajti to pomeni, da si preživel vse težave, vse posebnosti in vse nevarnosti, ki lahko spremljajo vojaškega pilota. Zavedam se da bodo naši vojaški piloti nekoč sestavni del na samo našega neba in zračnih sil ampak bodo tudi sestavni del zavezniških sil kjerkoli po svetu in, da bodo morali znati obraniti svoje življenje in svoje plovilo in usodo vseh tistih, ki jih bodo oziroma jih je sedaj vozijo po svetu.' Na koncu je ministrica Jelušičeva dodala 'Naš proračun ni naklonjen obrambi. Še manj vojaški obrambi. Zato se bojim, da nebi nekega dne prišlo do situacije, ko bo v teh slovenskih zračnih silah, ta aktivni del torej Slovenska vojska počasi najmanjši del teh zračnih sil in da bost vsi vi, ki imate svoje privatne avijone, četudi oldtimerje imeli močnejše zmogljivosti od naše vojske. Da se to nebi zgodilo upam, da boste s svojim znanjem izkušnjami in tudi s svojo močjo ter znanjem uspeli vplivati tudi kot mnenjski voditelji na vse tiste, ki danes odločajo-odločamo o tem kako razvijati Slovensko vojsko v prihodnosti. Ko je treba reševati v gorah se vsi spomnijo na našega Romana in njegov kolege ter na helikopterje za reševanje iz gora. Ko je treba voziti za Planinsko zvezo različne tovore se vsi spomnijo na cougarje Slovenske vojske, ko je treba pomagati pri gašenju požarov se vsi spomnijo na belle in cougarje Slovenske vojske, ko je treba opraviti kakšen prevoz VIP oseb se spomnijo na zmogljivosti Slovenske vojske. Rada bi, da bi se ne spomnili samo takrat, ko potrebujejo oni, ampak, da bi se spomnili na SV tudi takrat, ko potrebuje ona sama.'

Zbora se je udeležil tudi najstarejši član g. Vinko Štefanič.


