Ob spremljanju vzleta vladnega letala falcon na letališču Cerklje ob Krki se mi pridruži Jani Rudman, legenda kontrolorjev v Cerkljah. S pogledom me premeri in vpraša: »Novinarka, kajne?« Oborožena s fotoaparatom mu pritrdim, potem pa se mi s trdnim stiskom roke predstavi. Skupaj se odpraviva v novozgrajeni kontrolni stolp, kjer se odpeljeva z dvigalom, še malo stopnic in že vstopiva v njihov svet, kjer me prevzame pogled na bližnje kraje. Sprehodim se na okoli, medtem pa Jani daje navodila Mateju in Mitji. čŒeprav letalniki še niso v zraku, je treba pripraviti veliko stvari za nemoteno delovanje kontrolorjev. Jani se mi kmalu pridruži med opazovanjem okolice.

Pokaže mi stari stolp in z nostalgijo v glasu spregovori: »V starem stolpu, ko je bila tu še jugoslovanska armada s 70 letali, sem bil prvi Slovenec v skupini kontrolorjev«. Tako me popelje v zgodovino letališča, ki se začne leta 1938, do danes pa so bile na njem nastanjene različne vojske. Leta 1991, ko je letališče zapustila JLA, je to ostalo skoraj opustošeno. Zaradi močne želje po ponovni vzpostavitvi vojaškega letališča in ob prihodu prvih pilatusov v SV sta Jani Rudman ter Miran Grahek, pilot in poveljnik Letalske šole 15. brigade, leta 1995 začela vodenje zračnega prometa ter šolanje pilotov. »Enota v Cerkljah ob Krki takrat še ni imela uradnega naziva,« konča kratek uvod v dan, ki ga bom preživela z njimi, nato se odpeljeva do starega kontrolnega stolpa, ki ga je že načel zob časa.

Do vrha je precej stopnic, nekaj zadnjih tako strmih, da sem si morala pomagati z rokami. Prideva v majhen prostor s pridihom domačnosti, ki so ga v letih delovanja v njem pustili kontrolorji. Zasliši se glas pilota falcona, ki se je vračal na letališče. Z Janijem stopiva na balkon in opazujeva pristanek letala. »Veš, za nič na svetu ne bi zamenjal svoje službe,« pove s pogledom, uprtim v daljavo. Po teh besedah z Janijem zapustiva stari stolp in se odpraviva nazaj k Mateju ter Mihi, ki končujeta današnjo izmeno. Poslovimo se, na delo pa pride že nova ekipa. Alen, Aleš in Jure.

Z Alenom, vodjo izmene, se odpraviva v prostore vojašnice, kjer stotnik Janez Gaube pilotom na kratko predstavi potek letenja popoldan in zvečer. Na stolpu je medtem veliko dela. Aleš in Jure že dajeta prve informacije pilotom, ki so se pripravljali na vzlet. Vsak letalnik ima svoj naziv, pod katerim ga sistem kontrole vodi skozi celotno operacijo na tleh in v zraku. Na vojaškem letališču je delo kontrolorjev nekoliko drugačno kot na civilnem, me poučijo. Posebnost je v tem, da vojaški letalniki izvajajo različne režime leta, to so skupinsko letenje, letenje na nizkih višinah, pristajanje helikopterjev z avtorotacijo, urjenje enot zračne obrambe, šolanje pilotov in ne nazadnje oboroževanje letal, ki ga izvajajo na natančno določenem kraju. To zahteva od kontrolorjev letenja, da v vsakem trenutku natančno vedo, kje je katero izmed plovil. Pri tem si pomagajo s stripi, to so papirnati trakovi na plastičnih nosilcih različnih barv. Različne barve pomenijo različne tipe letalnikov, položaj stripa pa pove, kje je posamezni letalnik, in sicer na letališču oziroma zunaj njega, ali pa letalnik šele čaka, da ga uvrstijo med tiste, ki bodo vzleteli. Na stripu so napisani vsi pomembnejši podatki o letalniku, časovnica leta, način letenja itn.

Odgovornost vodenja letalnikov si delijo letališki kontrolor, priletni kontrolor in območni kontrolor. »Mi prevzamemo letalnik, ko je od nas oddaljen pet milj oziroma deset kilometrov. Pred tem je za njih odgovoren območni kontrolor, ki poskrbi, da letalniki v zračnem prostoru med seboj obdržijo varnostno horizontalno in vertikalno razdaljo ter jim pomaga pri navigaciji in morebitnem izogibanju nevarnim območjem ali območjem slabega vremena. Delo opravljajo prek radarskega zaslona. Ko se letalnik približa letališču od 30 do 40 kilometrov, delo prevzame priletni kontrolor, ki da pilotu navodila za približevanje letališču. Obvešča ga tudi o stanju na letališki stezi in o vremenu,« mi ob opravljanju svojega dela na hitro razložita Aleš in Alen. Ob njih sem tako sedela tiho in pridno zapisovala vse, kar sta mi povedala. V zraku je bilo pet helikopterjev, od teh je eden izvajal prelete v šolskem krogu letališča, saj se je pilot učil zasilno pristajati, na tleh sta bila zlina, pozneje zračnega prometa izbrani zaradi trezne glave ter sposobnosti sprejemanja hitre in točne odločitve.« Šolanje kontrolorjev, ki so izbrani po testiranju primernosti in znanju angleškega jezika, poteka tri do štiri mesece na KZPS, v okviru šolanja pa morajo opraviti dvanajst predmetov, med katerimi so znanje letalske meteorologije, rečem in Jani ponosno poudari: »V naših vrstah so le najboljši. Med skorajda 400 kandidati, ki se prijavijo na razpis, je sprejetih največ deset.« Ko jih tako opazujem, vidim popolno predanost poklicu, ki ga opravljajo. Tu ni večnega boja med zaposlenimi, kdo opravi več nalog in katere so bolj pomembne, saj pa bodo poleteli tudi pilatusi. Oglasi se pilot, ki se vrača v bazo v smeri Kostanjevice ob Krki. Alen se mu javi, se zavrti na stolu, gleda levo, desno, nazaj in naprej ter tako vizualno preveri, ali je prilet helikopterja s čimerkoli lahko ogrožen. Nekaj sekund pozneje da informacijo in ga pripravi na varen pristanek.

Danes v novem kontrolnem stolpu delajo štirje vojaški uslužbenci SV, ki so sicer dodeljeni Kontroli zračnega prometa Slovenije (KZPS), ki formalno zagotavlja storitve službe kontrole letenja. V stolpu navadno delata dva kontrolorja hkrati, saj imajo delovne omejitve. Tako morajo vsaki dve oziroma tri ure, kar je odvisno od načina dela, imeti uro počitka. »čŒeprav je delo kontrolorjev med najbolj stresnimi poklici, je hkrati tudi čudovit poklic,« mi pove Aleš. »Kdaj pa kdaj požene srčni utrip in prinaša nove izzive, zato smo kontrolorji poznavanje pravil in predpisov letalstva ter učenje posebnega jezika v letalstvu, ki obsega več kot 200 izrazov in omogoča pilotom varen vzlet, pristanek in gibanje v zračnem prostoru. Pri kontrolorjih ni dopustnih nikakršnih napak in odgovornost je velika, zato mora biti tudi njihovo znanje zelo dobro. »Tole pa ni kar tako,« mu je delo skupinsko. Vsi se zavedajo, da že drobna napaka prinese materialno škodo, lahko pa tudi človeške žrtve.

Ob koncu zanimivega obiska se poslovim, na hitro pogledam proti stolpu in pomislim, da bom vsakič, ko se bom vkrcala na letalo, pomislila tudi na tiste, ki skrbijo za mojo varnost.

---

Sky guardians
Sky guardians perform their duties at the height of 37 metres. Their cover the area of 5,000 nautical miles around the airport and 5,000 feet up to the sky. Without them the sky would be empty. They are responsible for safe, regular and smooth traffic in their area of competence. They prevent collisions of aircrafts in the sky and on the land, as well as collisions among aircrafts, vehicles and persons in the manoeuvering area of the airport, namely the runway and taxi-way. Their information is short and given in a special language – the Air Traffic Control Phrases applied by the civil aviation all over the world and used exclusively in English language. Our reporter was given a tour around the new control tower of the Cerklje ob Krki Airport and introduced to the world of air-traffic controllers by Jani, Alen, Aleš, Matej and Mitja.

čŒlanke je bil objavljen v reviji Slovenska vojska, LETNIK XVIII/11
Fotografiji: Bruno Toič in Nataša Oblak
Fotogalerija: Izgradnja stolpa kontrole letenja na letališču v Cerkljah ob Krki