Kitajska je bila dolga leta država, kjer so zahodne korporacije in tudi manjša podjetja uspešno, predvsem pa za nizke cene, kupovala izdelke široke potrošnje. Od igrač, tekstila, raznoraznega kiča, pa do v zadnjem času vse bolj izpopolnjenih polizdelkov in nazadnje visoko tehnoloških izdelkov. Gospodarska rast na Kitajskem je dosegala dvoštevilčno stopnjo in tudi v času recesije je okrog 8% letno.
Kitajci pa niso le delali, veliko so se tudi naučili. In kakor kaže so sedaj pripravljeni, da pokažejo svetu kaj so se naučili. Vsa velika letalska podjetja so prisotna na Kitajskem, kjer za njih izdelujejo od najmanjših gradnikov pa do komponent in celotne sklope podsistemov, ki jih največji svetovni proizvajalci letalnikov vgrajujejo v svoja letala in helikopterje. Airbus je šel celo tako daleč, da je na Kitajskem odprl svojo tovarno, kjer izdelujejo letala družine A320. Airbus si je tako pridobil status domačega proizvajalca, kar naj bi mu na veliko odprlo kitajski trg. Analize so namreč pokazale, da bodo do leta 2029 kitajske letalske družbe kupile 2922 letal z nad 90 sedeži. Znotraj te številke je tudi 1572 letal velikosti A320 in B737. Na kitajskem naj bi bilo tako konec leta 2028 registriranih 4233 potniških letal, kar je v primerjavi z koncem leta 2008 (1191) občutno več. Jasno je, da si Kitajci ob tem podatku želijo, da bi ta letala izdelovali doma. Še več, da bi bila njihov
proizvod in tako plod domačega znanja, ki so si ga večinoma pridobili z dodelavnimi posli zahodnemu kapitalističnemu delodajalcu, ki se je na njihov račun desetletja debelil, njim pa namenil le drobtinice. Kitajska je danes tako močna, da si lahko privošči vlaganja v lastno civilno letalsko industrijo Comac (Commercial Aircraft Corporation of China) in s tem stopi na pot, ki jo je pred 40 leti začel Airbus. Je pa ena velika razlika med Airbusom iz leta 1969 in Comacom 40 let kasneje. Airbus je takrat trgu ponudil povsem nov koncept letala - širokotrupno dvomotorno letalo A300. Comac tokrat redefinira preizkušeno dvomotorno ozkotrupno letalo, ki je osvojilo svet. Spušča pa se v boj z dvema neizprosnima tekmecema, ki sta si trg razdelila na pol. Prav tako pa še ni povsem jasno ali bo povpraševanje po 150+ sedežnih letalih tako močno kakor je bilo. Trg se namreč hitro spreminja in nekatere napovedi govorijo, da bo trg po letu 2020 povpraševal po 200 sedežnih širokotrupnih letalih. Comacov razvoj bi bil tako lahko brca v temo. Nekoč zelo iskana 50 sedežna turboreakcijska regionalna letala se danes tako rekoč ne prodajajo več in prav zato se Bombardier zateka k razvoju 100+ sedežnih letal, za katere danes še vlada zanimanje. Za razliko od Airbusa (tega so sestavili iz priznanih francoskih, nemških, španskih in angleških letalskih proizvajalcev), Comac pod svojim okriljem nima podjetij, ki bi že razvila in izdelala komercialna letala. Razvili in izdelali so sicer regionalca ARJ21, ki je že vzletel, a še ni v operativni uporabi. Comac nima pri letalskih družbah niti enega letala v operativni uporabi in zato nima tradicije, nima vzdrževalne mreže, niti ne more zagotoviti razpoložljivosti in učinkovitosti svojim letalom, kar je za letalske družbe prvovrstnega pomena. Prav podcenjevanje Comaca s strani konkurence pa bi bilo lahko njegov največji adut, ko si bo, če si bo nekoč pridobil občutnejši tržni delež. Kljub koreninam v obrambni industriji Comac prevzema zahodni način razmišljanja. Partnerje pri projektu C919 naj bi tako poiskal z javnimi razpisi, ki naj bi bili odprti tudi za tuja podjetja. Po besedah pomočnika vodje programa C919 Wanga Wenbina bodo imela kitajska podjetja ekskluzivo le pri izdelavi strukture letala. Comac si je za razvoj letala postavil rok osmih let. Podobno kakor za regionalca ARJ21, ki so ga začeli razvijati leta 2002. Osem let je precej kratko obdobje, a Kitajci imajo tehten razlog da pohitijo. Naslednikov A320 in B737 namreč še ni na 'risalnih deskah'. In to je tržna niša, na katero stavijo Kitajci. V kolikor bo Kitajcem uspelo, bodo imeli nekajletno prednost pred Airbusom in Boeingom. C919 bo prvo veliko potniško letalo, narejeno na Kitajskem. Njegov veliko manjši brat ARJ21, ki je najnovejši produkt Comaca (v operativno uporabo bo prišel konec leta 2010), bo namreč oral ledino na domačem in tujih trgih. V primeru, da se bo ARJ21 izkazal kot zanesljivo, varno in učinkovito letalo, bo imel C919 mnogo lažji let na zahodne trge. Razvoj letala C919 naj bi stal 30 milijard juanov oziroma 4,4 milijarde dolarjev. Kitajski mediji pa omenjajo celo številke 200 milijard juanov, od kod takšna razlika pa ni jasno.

Kljub temu do so Kitajci napovedovali mednarodne tenderje za dodelitev poslov pri izdelavi komponent za C919, so večino konstrukcijskega dela dodelili domačim proizvajalcem. Konstrukcijo letala bosta izdelovala Avic Aircraft in Avic Defence oziroma njune družbe, med njimi Xi An (krilo in osrednji del trupa). Chengdo arm bo izdelal nos letala, ki velja za pravi izziv. Hongdu Group bo izdeloval prednji in zadnji del trupa. Shenyang in Comac pa bosta izdelovala rep letala. Harbin, ki je del Avicopterja, pa bo dobavljal kompozitne komponente. China Aerospace Science & Industry Group bo izdelovala krilca, zakrilca, zračne zavore, zavihke (winglets) in konus repa. Vodja oblikovalcev letala C919 Wu Guanghui je za Aviation Week povedal, da bo osnovna struktura letala izdelana iz kovinskih gradiv, manjši deli pa iz kompozitov. Po besedah Wuja naj bi bile nove zlitine zelo
konkurenčne kompozitom in je v tej fazi razvoja težko reči, iz katerih materialov bo kateri del konstrukcije. Po nekaterih napovedih pa naj bi kompozitne komponente predstavljale 30% mase konstrukcije letala C919 oziroma 30-40% strukture letala. Wu pravi, da bo skupna masa letala okrog 70 ton, kar je 7 ton manj kakor masa primerljivega A321. Letalo bosta poganjala dva motorja s po 138 kN (33000 lb) potisne sile vsak. To so nekoliko premočni motorji za letala te velikosti, a nekateri opozarjajo, da bo letalo namenjeno tudi za letališča na visokih planotah Kitajske in vročem podnebju. Prav motorji pa bodo edini del letala, kamor se Kitajci s svojim razvojem ne bodo vtikali. Dobavitelja motorjev naj bi bila tako P&W z motorjem PW1000G z reduktorjem ter CFM z motorji Leap-X.
Prva dela v delavnicah so se začela prvega septembra lani in ta datum zaznamuje tudi začetek gradnje prvega potniškega letala z 150+ sedeži po dvajsetih letih. Cilj Comaca je trgu ponuditi letalo z 10% nižjimi operativnimi stroški v primerjavi z A320 in B737. A320 in C919 bosta po zunanjih izmerah skoraj identična. C919-200 (osnovna verzija) bo imel 1,3 metra daljši razpon kril in bo daljši od A320 za 1 meter. To pomeni, da bo imel eno vrsto sedežev več. Prepeljal bo lahko 156 potnikov v dveh potovalnih razredih oziroma 168 v ekonomskem razredu. Tudi dolet letala bo podoben doletu A320 (5700km). C919 pa naj bi bil znatno lažji, kar pomeni, da bo lahko prepeljal več plačljivega tovora oziroma porabil manj goriva. Prednost pred A320, ki je bil konstruiran pred dobrimi 20 leti, bo tudi v sodobnih konstrukcijskih gradivih, avioniki, aerodinamiki in nenazadnje turboventilatorskih motorjih naslednje generacije. Prav motorji, ki bodo poganjali C919, bodo za 11% zmogljivejši od V2500 oz. CFM56, ki poganjajo A320. Kitajci pa razmišljajo tudi o skrajšani in podaljšani verziji C919. Pri podaljšanem C919 bodo motorji z večjo močjo upravičeni. Družina C919 bo tako obsegala najmanj tri tipe letal z 130-200 sedeži. Glede na specifikacije letala, ki so jih predstavili pri Comacu, bo letalo potrošilo 12-15% manj goriva v primerjavi z B737 in A320. Tu ni povsem jasno kako si Comacovi inženirji prišli do tega podatka, saj že najnovejši P&W-jevi in CFM-ovi motorji zagotavljajo tak prihranek. Z upoštevanjem nižje mase strukture letala in njegove napredne aerodinamične oblike bodo prihranki tako najverjetneje še večji. Upor letala bo zaradi napredne aerodinamične oblike kril
5% nižji v primerjavi z A320 in B737. Samo letalo pa naj bi bilo 2% lažje od prej omenjenih tekmecev. Verjetno Kitajci govorijo o največji vzletni masi. Neodvisni svetovalec za strukture letala Torsten Lorenz ocenjuje, da je 2% znižanje mase letala relativno malo. Sodobni kovinski in kompozitni materiali namreč omogočajo večje znižanje mase letala. Po zahodnih izkušnjah bodo iz kompozitov najverjetneje izdelali manjše gibljive komponente (krilca, zakrilca, prtljažna vrata, …) in rep letala. Tehnologija sicer omogoča tudi izdelavo kompozitnega krila, kar so najprej napovedovali pri izdelavi Mitsubishijevega regionalca MRJ, a so se kasneje premislili. Kitajci pa bodo iz aluminijevih zlitin izdelali tudi trup letala. Teoretično bi moral biti C919 mnogo lažji od A320, a ni povsem jasno ali so Kitajci sposobni izkoristiti vso obstoječo tehnologijo, da bi dosegli ta cilj. Adrian Mouritz, vodja oddelka aeronavtike in inženiringa na univerzi RMIT v Melbournu, je povedal, da bi samo zaradi 15% nižje porabe goriva C919 potreboval 3 tone manj goriva za enako pot kot A320. Ob vzletu to predstavlja 4% manjšo vzletno maso letala. V primeru, da bi imelo letalo enak dolet kakor A320, bi bil razpon krila lahko manjši za nekaj odstotkov, kar bi prihranilo dodatno tono. Razpon krila bi bil tako manjši za dober meter, je še dodal Lorenz. Lažji konstruktorski materiali in želeno 5% znižanje upora letala (kar je dosegljivo) bi lahko prihranila še nekaj dodatnih ton. Napovedan razpon kril C919 pa ne da slutiti teh napovedi. Ravno nasprotno, nekoliko večji razpon bi bil lahko posledica letenja teh letal tudi v toplejša in visokogorska področja zahodne Kitajske. Kljub enaki presečni površini trupa Kitajci obljubljajo širše sedeže in več prostora za potnike. Niso pa povedali na kakšen način bodo to dosegli. Edina možnost so tanjše stene letala, ki pa je niso omenili. Prvi let je predviden za leto 2014, dobava kupcem in operativna uporaba pa dve leti kasneje.
Pri Comacu ne želijo izdati imen naročnikov, ki naj bi prihajali tako iz Kitajske kakor iz tujine. Imena letalskih družb in število naročenih letal naj bi objavili v prihajajočih mesecih, je povedal vodja prodaje in marketinga Chen Jin. Ob tem je dodal, da med prvimi naročniki ne bo tujih kupcev, da pa mora za uspeh projekta C919 vsekakor pridobiti tudi tuje naročnike. Zahodni analitiki pa Comacu napovedujejo težak boj za trg, saj Kitajci nimajo izkušenj niti tradicije pri izdelavi potniških letal. Tako bodo v začetni fazi edini kupci najverjetneje kitajske letalske družbe, ki so v lasti države in katerim bo nakup določen.


