Zveza NATO si želi sodelovanja z Rusijo na področju protiraketne obrambe Evrope, vendar naj bi vsaj zaenkrat protiraketni sistemi obeh strani ostali ločeni.

Nekdanji nasprotniki iz hladne vojne so se na vrhu zveze NATO novembra lani v Lizboni sicer načelno uspeli dogovoriti, da bodo preučili možnosti za sodelovanje v razvoju »skupnega« evropskega protiraketnega sistema, vendar ostaja opredelitev dokaj kompleksnih podrobnosti še nedorečena. Kot je poudaril generalni sekretar zveze NATO, je omenjeni dogovor prvi med severnoatlantskim zavezništvom in Rusijo, ki zadeva konkretno sodelovanje s področja zagotavljanja varnosti obeh strani, ter dodal, da je sodelovanje na področju protiraketne obrambe med drugim pomemben politični premik v celovitih varnostnih odnosih z Rusijo. Zveza NATO in tudi Rusija imata sedaj nalogo preučiti možnosti prihodnjega sodelovanja. Po nekaterih indicih temelji vizija severnoatlantskega zavezništva na dveh neodvisnih vendar usklajenih protiraketnih sistemih, kar verjetno izhaja iz 5. člena Severnoatlantske pogodbe (Washington D.C., 4. April 1949), še posebej del, ki pravi: »Pogodbenice soglašajo, da se oborožen spopad, napad na eno ali več pogodbenic v Evropi ali Severni Ameriki šteje za napad na vse pogodbenice, in zaradi tega soglašajo, da bodo v primeru takega oboroženega napada vsaka od njih ob uresničevanju pravice do individualne ali kolektivne samoobrambe, ki jo priznava 51. člen Ustanovne listine Združenih narodov, pomagala tako napadeni pogodbenici ali pogodbenicam s takojšnjim individualnim in z drugimi pogodbenicami dogovorjenim ukrepanjem, ki se ji zdi potrebno, vključno z uporabo oborožene sile, da se ponovno vzpostavi in ohranja varnost severnoatlantskega območja.« Namreč, ta člen jasno določa, da gre za kolektivno obrambo, ki se nanaša samo na članice zveze NATO, kar pa Rusija jasno ni. Navsezadnje pa bo Rusija kot vojaško močna in neodvisna država najbolj verjetno želela ohraniti poln nadzor nad lastnimi obrambnimi sistemi. Kot vse kaže, bi lahko bilo sodelovanje med zvezo NATO in Rusijo na področju protiraketne obrambe izvedljivo verjetno le na področju zbiranja in izmenjave podatkov o razmerah v zračnem prostoru. Vsekakor gre še za številna nedorečena in kompleksna vendar za učinkovito delovanje v praksi nujna vprašanja, na katera je potrebno nedvoumno odgovoriti.

Besedilo: Drago Dakič Prelc, Revija Obramba
Foto: NATO