Njihovo delo poteka na 1200 metrih nadmorske višine v pohorskih gozdovih. Obdaja jih ograja, ki pa ne prepreči obiska prebivalcev gozda, da si radovedno ogledajo 40 metrov visok stolp. Poleg stolpa stojita še objekta, v katerih so prostor z agregatom in neprekinjenim napajanjem, prostor z rezervnimi deli in operativni center. Njihovo delo poteka neprekinjeno 24 ur na dan v dežurstvih. V oddelku, ki skrbi za nemoteno delovanje radarskega sistema dolgega dosega, je enajst pripadnikov SV, od tega sedem podčastnikov in štirje vojaki. Delo na tem sistemu zahteva elektrotehnično smer izobrazbe, potrebno pa je tudi dobro znanje angleškega jezika, saj sta vsa literatura in tehnična dokumentacija v angleščini.

V začetku meseca sva s fotografom obiskala pripadnike 16. BNZP na Ledinekovem koglu, kjer deluje 2. radarska postaja dolgega dosega. Začetek delovanja dveh radarskih postaj sega v leto 1992, ko je začel delovati radar dolgega dosega AN/TPS-70 na Ljubljanskem vrhu. Drugi radar AN/TPS-70 je bil prvotno na Oljski gori leta 1995, od koder so ga leta 2005 premestili na Ledinekov kogel na Pohorju. Življenjska doba se radarskima sistemoma počasi izteka in stroški vzdrževanja so postali visoki, zato so se leta 2010 začele priprave na prevzem in zamenjavo sistemov na obeh radarskih postajah. Na radarskem položaju Ledinekov kogel na Pohorju je SV v začetku februarja postavila prvega izmed dveh novih radarskih sistemov dolgega dosega ground master 403, za to pa je bilo treba okrepiti stolp. Z radarjema dolgega dosega 16. BNZP zagotavlja pokritje celotnega slovenskega zračnega prostora, saj imata radarja doseg 240 navtičnih milj, kar je približno 450 kilometrov, omogočata pa spremljanje letečih objektov že približno 150 kilometrov pred slovensko mejo. Sistem deluje tako, da antena oddaja radijske valove. Ko ti dosežejo trdno snov, se odbijejo nazaj proti anteni. Ta jih zazna kot odmev, jih analizira in tako določi smer, velikost, koordinate ter hitrost objekta. Moč odmeva je sorazmerna z velikostjo in obliko radarsko odbojnih površin. Radijski valovi se širijo s svetlobno hitrostjo, zato merimo časovne presledke med oddanim signalom in sprejetim odmevom v delčkih sekunde, iz te razlike časa pa izračunamo oddaljenost. Hitrost izračunamo iz razlike med oddano in sprejeto frekvenco signala. Prav pri tem je razlika med delovanjem starega in novega radarja, je povedal podčastnik kontrole zračnega prometa ter poveljnik oddelka štabni vodnik Marjan Krulc.

»Bistvena razlika med starim in novim radarjem ni toliko v oddajni moči kot pri sprejemu ter obdelavi podatka. Radar pošlje močan signal v instrumentalni domet 470 kilometrov. To pomeni, da mora energija od antene priti do objekta, letala ali balona, se odbiti in se vrniti. Antena signal sprejme in delno obdela. Težava se pojavi, ker se signal odbija od hribov, tal, dreves ali cestnega prometa in mora radar izbrati iz vseh podatkov, ki pridejo nazaj, le tisto, kar nas zanima. Nov radarski sistem dolgega dosega je tridimenzionalni obrambni radar dolgega dosega, ki združuje primarni in sekundarni radar ter omogoča tudi detekcijo majhnih in počasi letečih tarč. Zaradi hitrega procesiranja podatkov in hitrejše rotacije antene je bolj učinkovit pri detekciji hitro letečih ciljev, omogoča pa tudi snemanje podatkov. Radar je tako sposoben izluščiti podatke tudi v pogojih, ko prejšnji radar ni videl nič,« je povedal štabni vodnik Krulc.

V operativnem centru nenehno 24-urno dežurstvo
Delo na radarski postaji je neprekinjeno in poteka 24 ur na dan v dežurstvih, pri čemer so v izmeni trije pripadniki. Radarski tehnik na postaji opravlja dnevno kontrolo na radarju, spremlja parametre njegovega delovanja, opravlja vzdrževalna dela na sistemu in ob okvari poskrbi za odpravo napake. čŒlani izmene z rednimi obhodi skrbijo tudi za fizično varovanje radarske postaje, pri čemer jim je v pomoč sistem tehničnega varovanja. Poleg dežurne ekipe so na radarski postaji tudi drugi pripadniki, ki skrbijo za vzdrževanje infrastrukture na radarski postaji in za logistično podporo, ki obsega oskrbo s hrano, elektriko, dizelskim gorivom itn. Kot nam je povedal štabni vodnik Krulc, so »vsi pripadniki 2 RPDD vključeni v sistem varovanja, le vloge v sistemu dežurstva so različne, vse skupaj pa nas je dvajset«.

Radarja dolgega dosega na Ljubljanskem vrhu in Ledinekovem koglu sta v sistem vključena neprekinjeno, razen ko potekajo redna vzdrževalna dela ali ob okvarah. Da bi radarja nemoteno delovala, je po predpisih proizvajalca treba izvajati nujna vzdrževalna dela na vseh elementih radarskega sistema. Na radarjih opravljajo dnevne, tedenske, mesečne, polletne in letne preglede, na podlagi katerih ugotavljajo pravilno delovanje radarja, zaradi polletnih in letnih pregledov pa morajo radar za dalj časa izklopiti. »Tehnični pregledi potekajo večinoma ponoči. Tako se na primer mesečni tehnični pregled začne ob 17. uri in traja do 3. ure, temu sledi počitek do 9. ure,« je opisal potek pregleda štabni vodnik Krulc. Dnevni in tedenski pregledi potekajo v rednem delovnem času. Zahtevnejša popravila potekajo po letnem načrtu, s čimer preprečijo sočasen izpad zbiranja in pošiljanja radarske slike z obeh radarjev. Ob nepričakovani okvari poskuša dežurni radarski tehnik napako najprej odpraviti sam. čŒe pride do težje okvare na sistemu, za popravilo na drugi stopnji vzdrževanja poskrbijo v tehnični delavnici 16. BNZP, če niso uspešni, pa ga popravi proizvajalec, čeprav se to zelo redko zgodi. »V funkciji varnostno-nadzorne službe, ki poteka 24 ur, so trije pripadniki. Eden izmed teh je odgovoren tudi za radarsko tehniko in mora biti pripadnik z licenco za radarski sistem. Radarski tehnik je tisti, ki vzdržuje sistem in skrbi, da zadeva deluje. Zato mora radarski sistem dobro poznati, ker mora za motnje, ki se pojavljajo v okolju, znati nastaviti parametre za nemoteno delovanje radarja.«

Šolanje za radarskega tehnika je sestavljeno iz več delov. Pridobiti morajo civilno licenco za letalskotehnično osebje in na podlagi tega dobijo del licence. Drugi del, prav tako pomemben, je certifikat oziroma potrdilo proizvajalca sistema, s katerim se potrdi usposobljenost za delo na tej napravi. »Za nov radar smo bili na usposabljanju v Franciji pri proizvajalcu, razdeljeno pa je bilo na več vrst usposabljanj. Operaterski del je trajal deset dni, usposabljanje za vzdrževalce je trajalo 21 dni in prav tako za večje posege. Radarski tehniki moramo na dve leti opraviti preverjanje znanja pred komisijo, prav tako v primeru, ko operater več kot dva meseca nima opravka z napravo,« je dejal Krulc. Pogoj za opravljanje dela na radarju je tudi elektrotehnična smer izobrazbe, saj je delo na radarju delo z električnim tokom velike moči, zato lahko hitro postane nevarno. Predvsem morajo biti pri svojem delu dosledni, saj delajo s stvarmi, ki niso poceni in so hkrati zelo občutljive.

Delo radarskega tehnika je zelo zahtevno, saj moraš imeti trezno glavo, mirno roko in, kot je v šali dodal Krulc, tudi dobro fizično pripravljenost. Občasno se namreč zgodi, da zaradi zimskih razmer ne morejo do svojih delovnih mest. Takrat morajo pustiti svoja vozila v nižjih predelih in se peš odpraviti do objekta. Ob morebitnem požaru bi gasilci potrebovali 45 minut, da bi prišli do njih, zato veliko pozornosti namenjajo tudi požarni varnosti in usposabljanju za gašenje požarov, prav tako pa tudi usposabljanju iz poškodb z električnim tokom. Poleg vremenskih nevšečnosti, kot so nevihte, sneg in strele, ter obiskov lisic in okoliških mačk sta jih obiskala tudi osedlana konja brez jahačev, ki sta bila pri njih skoraj vso uro. »Kolegi so začeli klicati okoliške prebivalce, ali kdo pogreša konja, in prav sredi klicev sta k nam prišla blatna moška, eden pa je tudi šepal. Povedala sta, da sta se konja zaradi nenavadnega zvoka splašila, zato sta se znašla na tleh,« je opisal nenavaden obisk štabni vodnik Krulc. »V treh letih smo doživeli marsikaj, zdaj pa se vse vrti okoli postavitve novega radarja. Vsak dan se srečujemo s težavami, tako da mora vedno biti blizu kdo, ki pozna sistem, da lahko delo, pri katerem sodeluje veliko zunanjih izvajalcev, poteka varno in nemoteno. Dela, povezana z rekonstrukcijo stolpa, opravljajo zunanji izvajalci, ki včasih ne razumejo, kakšne so zahteve sistema,« je pojasnil Krulc. »Vzpostavitev delovanja novega radarja pomeni spet nekaj novega za naš oddelek, saj se bo način dela spremenil. Glede vzdrževanja bo precej laže, ker je čas za odpravo napak daljši. Prednost novega sistema je tudi v tem, da je njegova operativnost večja od starega in tudi nenačrtovanih izpadov je manj,« je še povedal.

Besedilo: Nataša Oblak
Fotografiji: Bruno Toič in Borut Podgoršek (zračna posnetka)
Revija Slovenska vojska, Letnik XIX/6, 22. april 2011