Nadzorniki Aerodroma Ljubljana, d. d., so danes obravnavali nerevidirano poslovno poročilo za prvo polletje leta 2011. V primerjavi z lanskimi polletnimi rezultati je Aerodrom Ljubljana, d. d., prvo polletje zaključil z devet odstotki več potnikov in 32 odstotkov več tovora. Poslovanje je na splošno boljše, nanj pa je pomembno pozitivno vplivalo obvladovanje poslovnih odhodkov. Med točkami na dnevnem redu je bila še ocena dela predsednika uprave Zmaga Skobirja. Nadzorniki so odločili, da mu bodo zaupali vodenje uprave tudi v naslednjem petletnem obdobju. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je v prvi polovici leta obseg prometa v segmentu potnikov porasel za 8,8odstotka, pri premikih letal pa smo na nivoju lanskega prvega polletja1. Realizacija letnega načrta je pri potnikih 43,2 odstotna, pri
premikih letal pa 44,8 odstotna. Večina potnikov je potovala z rednimi letalskimi prevozniki, ki jih je bilo v obravnavanem obdobju sedem. Na področju potniškega prometa je obdobje zaznamovalo zmanjšanje števila transfernih in čarterskih potnikov. Okrevanje prometa se izraža predvsem pri tujih prevoznikih, saj se je število potnikov, ki potujejo z njimi, povečalo za 30,8 odstotka. Med skupno 31 rednimi destinacijami, so potniki najpogosteje potovali v Pariz, Istanbul, Frankfurt, London, München in Zürich.
Skupna količina oskrbljenega tovora v prvem polletju je za 31,9 odstotka višja v primerjavi z enakim lanskim obdobjem (letni načrt je dosežen 53,1 odstotno). Povečanje gre predvsem na račun ladijskega in cestnega zbirnega tovora, ki je bil v enakem lanskem obdobju prisoten šele od maja dalje.
Poslovanje družbe v prvem polletju letošnjega leta je kljub še vedno relativno neugodni gospodarski situaciji dokaj spodbudno, kar je odraz povečanja prometa v segmentu tujih prevoznikov in tovornega prometa ter konstantnega nadzora nad stroški in njihovega tekočega prilagajanja trenutnim razmeram. Ustvarjeni poslovni izid presega ustvarjenega v enakem lanskem obdobju, s tem da je potrebno pri primerjavi z enakim lanskim obdobjem upoštevati izpad prihodkov aprila lani zaradi obnove vzletno-pristajalne steze v okvirni višini milijon evrov.
Poslovni prihodki obdobja znašajo 15.467 tisoč evrov in za 5,1 odstotka presegajo ustvarjene v enakem lanskem obdobju2, doseganje letnega načrta je 48,1 odstotno. Poslovne odhodke smo glede na enako lansko obdobje znižali za 1,3 odstotka (letni načrt je dosežen 49,9 odstotno). Realizirani poslovni odhodki predstavljajo 86,4 odstotka poslovnih prihodkov (v enakem obdobju lani 92,0 odstotka3).
Doseženi poslovni izid iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) v višini 5.699 tisoč evrov za 27,3 odstotka presega ustvarjenega v enakem lanskem obdobju4, (letni načrt je dosežen 47,2 odstotno). Poslovni izid iz poslovanja znaša 2.107 tisoč evrov (77,8 odstotka več kot v lanskih prvih šestih mesecih5, letni načrt je dosežen 39,1 odstotno).
Poslovni izid pred obdavčitvijo znaša 2.890 tisoč evrov, kar je za 54,0 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju6 (letni načrt je dosežen 46,2 odstotno). Podobno je povečanje tudi pri čistem poslovnem izidu, ki znaša 2.299 tisoč evrov in ustvarjenega v enakem lanskem obdobju presega za 53,3 odstotka (letni načrt je dosežen 45,9 odstotno).
Pri naložbah v objekte in opremo sledimo sprejeti strategiji razvoja za obdobje 2007–2015, upoštevani pa so tudi izsledki Master Plana, izdelanega v letu 2010. V prvem polletju 2011 smo 1.562 tisoč evrov namenili za objekte, preostanek pa nakup opreme za potrebe dejavnosti (60 tisoč evrov) in za računalniško opremo (8 tisoč evrov). Naložbe smo financirali z lastnimi viri.
Kot smo že poročali, je bilo na seji obravnavano tudi dosedanje delo predsednika uprave Aerodroma Ljubljana, d.d., Zmaga Skobirja. Nadzorniki so soglasno potrdili oceno Komisije za imenovanja in kadrovske zadeve, da je Zmago Skobir ustrezen kandidat za vodenje uprave družbe tudi v naslednjem petletnem mandatnem obdobju. Delo predsednika je bilo ocenjeno s pomočjo kriterijev s področja izkušenj, znanja in kompetenc, poslovne uspešnosti družbe ter odnosov z deležniki družbe.
Sedanji mandat Zmagu Skobirju poteče 4. julija 2012. Za vnaprejšnje imenovanje se je nadzorni svet odločil, ker sledi visokim standardom korporativnega upravljanja, upošteva priporočila Kodeksa upravljanja javnih delniških družb in ker je družba tik pred kompleksnimi in prelomnimi projekti za nadaljnji razvoj. Med njimi izstopajo gradnja Terminala 2, spopadanje z negotovo situacijo največjega poslovnega partnerja in pridobivanje novih letalskih prevoznikov. Uprava v Aerodromu Ljubljana, d. d., je sicer dvočlanska. Poleg Zmaga Skobirja jo sestavlja še članica uprave Bernarda Trebušak, ki je funkcijo s petletnim mandatom nastopila 1. septembra 2010.
Nadzorni svet s to potezo ustvarja razmere, ki družbi in njenemu vodstvu omogočajo, da je v prelomnem času lahko osredotočeno izključno na posel in na doseganje rezultatov. Pri tem sledi dobri praksi korporativnega upravljanja iz tujine in se pridružuje redkim domačim delniškim družbam, ki so na področju imenovanja uprav takšno prakso korporativnega upravljanja že uvedle.
1 pri tem je potrebno upoštevati, da smo v aprilu lani zaradi obnove vzletno-pristajalne steze utrpeli znaten izpad prometa. V kolikor tega izpada ne bi bilo, bi s številom potnikov v prvi polovici letošnjega leta dosegli nivo prve polovice lanskega leta, medtem ko bi bilo število premikov letal za dobrih 8 odstotkov nižje. 2 Ob predpostavki, da ne bi bilo izpada prihodkov v aprilu 2010, bi bili ustvarjeni prihodki na nivoju enakega lanskega obdobja. 3 Ob predpostavki, da ne bi bilo izpada poslovnih prihodkov zaradi zaprtja steze lani aprila, bi v primerljivem lanskem obdobju poslovni odhodki predstavljali 86,9 odstotka poslovnih prihodkov.
4 V primeru, da ne bi bilo izpada prihodkov zaradi zaprtja steze lani aprila, bi bilo preseganje 6,9 odstotno. 5 oziroma 3,3 odstotka več ob predpostavki, da zaprtja letališča lani aprila ne bi bilo;
premikih letal pa 44,8 odstotna. Večina potnikov je potovala z rednimi letalskimi prevozniki, ki jih je bilo v obravnavanem obdobju sedem. Na področju potniškega prometa je obdobje zaznamovalo zmanjšanje števila transfernih in čarterskih potnikov. Okrevanje prometa se izraža predvsem pri tujih prevoznikih, saj se je število potnikov, ki potujejo z njimi, povečalo za 30,8 odstotka. Med skupno 31 rednimi destinacijami, so potniki najpogosteje potovali v Pariz, Istanbul, Frankfurt, London, München in Zürich.Skupna količina oskrbljenega tovora v prvem polletju je za 31,9 odstotka višja v primerjavi z enakim lanskim obdobjem (letni načrt je dosežen 53,1 odstotno). Povečanje gre predvsem na račun ladijskega in cestnega zbirnega tovora, ki je bil v enakem lanskem obdobju prisoten šele od maja dalje.
Poslovanje družbe v prvem polletju letošnjega leta je kljub še vedno relativno neugodni gospodarski situaciji dokaj spodbudno, kar je odraz povečanja prometa v segmentu tujih prevoznikov in tovornega prometa ter konstantnega nadzora nad stroški in njihovega tekočega prilagajanja trenutnim razmeram. Ustvarjeni poslovni izid presega ustvarjenega v enakem lanskem obdobju, s tem da je potrebno pri primerjavi z enakim lanskim obdobjem upoštevati izpad prihodkov aprila lani zaradi obnove vzletno-pristajalne steze v okvirni višini milijon evrov.Poslovni prihodki obdobja znašajo 15.467 tisoč evrov in za 5,1 odstotka presegajo ustvarjene v enakem lanskem obdobju2, doseganje letnega načrta je 48,1 odstotno. Poslovne odhodke smo glede na enako lansko obdobje znižali za 1,3 odstotka (letni načrt je dosežen 49,9 odstotno). Realizirani poslovni odhodki predstavljajo 86,4 odstotka poslovnih prihodkov (v enakem obdobju lani 92,0 odstotka3).
Doseženi poslovni izid iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) v višini 5.699 tisoč evrov za 27,3 odstotka presega ustvarjenega v enakem lanskem obdobju4, (letni načrt je dosežen 47,2 odstotno). Poslovni izid iz poslovanja znaša 2.107 tisoč evrov (77,8 odstotka več kot v lanskih prvih šestih mesecih5, letni načrt je dosežen 39,1 odstotno).
Poslovni izid pred obdavčitvijo znaša 2.890 tisoč evrov, kar je za 54,0 odstotka več kot v primerljivem lanskem obdobju6 (letni načrt je dosežen 46,2 odstotno). Podobno je povečanje tudi pri čistem poslovnem izidu, ki znaša 2.299 tisoč evrov in ustvarjenega v enakem lanskem obdobju presega za 53,3 odstotka (letni načrt je dosežen 45,9 odstotno).Pri naložbah v objekte in opremo sledimo sprejeti strategiji razvoja za obdobje 2007–2015, upoštevani pa so tudi izsledki Master Plana, izdelanega v letu 2010. V prvem polletju 2011 smo 1.562 tisoč evrov namenili za objekte, preostanek pa nakup opreme za potrebe dejavnosti (60 tisoč evrov) in za računalniško opremo (8 tisoč evrov). Naložbe smo financirali z lastnimi viri.
Kot smo že poročali, je bilo na seji obravnavano tudi dosedanje delo predsednika uprave Aerodroma Ljubljana, d.d., Zmaga Skobirja. Nadzorniki so soglasno potrdili oceno Komisije za imenovanja in kadrovske zadeve, da je Zmago Skobir ustrezen kandidat za vodenje uprave družbe tudi v naslednjem petletnem mandatnem obdobju. Delo predsednika je bilo ocenjeno s pomočjo kriterijev s področja izkušenj, znanja in kompetenc, poslovne uspešnosti družbe ter odnosov z deležniki družbe.
Sedanji mandat Zmagu Skobirju poteče 4. julija 2012. Za vnaprejšnje imenovanje se je nadzorni svet odločil, ker sledi visokim standardom korporativnega upravljanja, upošteva priporočila Kodeksa upravljanja javnih delniških družb in ker je družba tik pred kompleksnimi in prelomnimi projekti za nadaljnji razvoj. Med njimi izstopajo gradnja Terminala 2, spopadanje z negotovo situacijo največjega poslovnega partnerja in pridobivanje novih letalskih prevoznikov. Uprava v Aerodromu Ljubljana, d. d., je sicer dvočlanska. Poleg Zmaga Skobirja jo sestavlja še članica uprave Bernarda Trebušak, ki je funkcijo s petletnim mandatom nastopila 1. septembra 2010.Nadzorni svet s to potezo ustvarja razmere, ki družbi in njenemu vodstvu omogočajo, da je v prelomnem času lahko osredotočeno izključno na posel in na doseganje rezultatov. Pri tem sledi dobri praksi korporativnega upravljanja iz tujine in se pridružuje redkim domačim delniškim družbam, ki so na področju imenovanja uprav takšno prakso korporativnega upravljanja že uvedle.
1 pri tem je potrebno upoštevati, da smo v aprilu lani zaradi obnove vzletno-pristajalne steze utrpeli znaten izpad prometa. V kolikor tega izpada ne bi bilo, bi s številom potnikov v prvi polovici letošnjega leta dosegli nivo prve polovice lanskega leta, medtem ko bi bilo število premikov letal za dobrih 8 odstotkov nižje.
4 V primeru, da ne bi bilo izpada prihodkov zaradi zaprtja steze lani aprila, bi bilo preseganje 6,9 odstotno.
6 5,8 odstotka več glede na enako lansko obdobje od predpostavki, da zaprtja letališča lani aprila ne bi bilo.


