Letališče Žukovski, ki leži jugovzhodno od Moskve, je sredi avgusta gostilo že deseti bienalni salon letalstva in kozmonavtike Maks 2011. Od začetkov, ki segajo v leto 1992, je današnji salon letalstva in kozmonavtike postal eden izmed štirih najodmevnejših letalskih sejemskih dogodkov v Evropi. Maks 2011 je obiskalo 440.000 obiskovalcev, samo zadnji dan 55.000.
Salon je odprl ruski premier Vladimir Putin, ki je bil tudi na prvi javni predstavitvi ruskega naprednega lovca pete generacije T-50 (PAK FA). Sicer sta se na salonu predstavila tudi Airbus in Boeing s svojima najnovejšima letaloma A380 ter B787 dreamliner. Poleg domačih letalnikov, ki jih na letalskih salonih po Evropi praviloma ni mogoče videti, in sicer Tu-160, Tu-95, Be-200, Su-30, MiG-35, Mi-26T2, Mi-38 itn., se je sejma v zelo močni zasedbi udeležilo tudi ameriško vojno letalstvo – USAF. Med najbolj atraktivnimi so bili nastopi akrobatskih skupin Ruski vitezi z letali Su-27 in Strižev z migi-29, ki so letos nastopili najprej skupaj, potem pa še ločeno.
fotogalerija
Nasprotno od Paris Airshowa in Farnborougha se Maks ne more pohvaliti z velikimi posli. Njegove korenine izvirajo iz letalskega šova, ki so ga priredili na letališču Žukovski bolj v podporo ruski letalski industriji kakor zaradi sklepanja poslov. Do leta 2007 sploh niso organizirali poslovnih sestankov in konferenc. Večina vrednosti domačih poslov ostaja skrivnost, saj Rusi še vedno neradi govorijo o številkah. Nekoliko bolj dostopne so številke o poslih, ki jih sklenejo tujci, toda tudi tu ni vse jasno. Na Maksu naj bi bilo tako sklenjenih poslov za skromnih deset milijard dolarjev. Predstavnik Rosoboronexporta, krovne firme, ki skrbi za izvoz orožja in oborožitvenih sistemov iz Rusije, Anatoly Isalkin je še drugi dan sejma zagotavljal, da na Maksu ne bo sklenjen noben orožarski posel. K temu je dodal, da je Rusija izgubila štiri milijarde dolarjev zaradi prekinitve poslov z Libijo in da bodo kljub pritiskom ZDA še naprej izvažali orožje v Sirijo. Kljub vsemu je bilo sklenjenih kar nekaj civilnih poslov in prodanih nekaj ducatov civilnih potniških letal.
Proizvodnja se zmanjšuje
Kljub velikemu povpraševanju po letalih njihova proizvodnja v Rusiji nikakor ne steče. Po podatkih Ministrstva za industrijo in trgovino se proizvodnja letalnikov nenehno zmanjšuje. V prvem polletju se je tako zmanjšala za devet odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Letos so izdelali le dve potniški letali, in sicer Tu-214 ter SSJ100. Izdelali so tudi 26 helikopterjev Mi-17, od tega 24 za izvoz. Tudi izdelava letalskih motorjev se je zmanjšala za 16,1 odstotka. Leta 2011 so dobavili sedem civilnih letal, leta 2009 pa 14. Leta 2010 so izdelali 214 helikopterjev in leta 2009 183, podatka o izdelavi bojnih letal pa ni. Ruska civilna letalska industrija naredi vse leto manj letal kot Airbus v dveh dneh. Kljub vsemu se bo negativna težnja slej ko prej obrnila, saj slabše skoraj ne more biti. Proizvodne linije se bodo začele polniti, saj naročila so, rusko letalstvo pa si lahko s tem obeta ponoven počasen, toda zagotovljen razcvet.
J-20 podoben migu 1.44
Zahodna množična občila, ki spremljajo letalstvo, se v zadnjih dveh letih vse bolj polnijo z vsebinami z Vzhoda. Še pred desetimi leti tako rekoč ni bilo slišati o kitajskem letalstvu in zelo malo o ruskem, pa še to v kontekstu propadanja njihove letalske industrije. Orožarskih poslov je bilo sicer veliko, vendar so potekali med tradicionalnimi azijskimi, arabskimi in 
afriškimi partnerji. Danes predvsem kitajska in ruska letalska industrija polnita strani ter programe vseh množičnih občil. Kitajska letalska industrija je močno vključena v proizvodne procese Airbusa, saj izdeluje A320 tudi na Kitajskem, Boeinga, Bombardierja in drugih izdelovalcev letal in sistemov zahodnega izvora kot njihov dobavitelj. Hkrati s podizvajalskimi deli Kitajska razvija tudi svoj letalski vojaški in civilni program, oba pa na Zahodu povzročata težave. Kitajska vojska je nedavno splovila tudi svojo prvo letalonosilko, in sicer nekdanjo ukrajinsko letalonosilko Varjag razred kuznjecov. Resda še dolga leta ne bo operativna, toda kitajski tiger je zamahnil z repom in že povzročil preplah v Tajvanu ter regiji. Kitajci so januarja svet presenetili z razkritjem projekta radarsko slabo opaznega lovca pete generacije J-20. Nekateri analitiki namigujejo, da je Moskva pomagala Pekingu pri razvoju tega letala, saj naj bi bili nekateri deli lovca J-20 povsem podobni opustelemu projektu mig 1.44. Moskva prenos tehnologij v Peking ostro zavrača, vendar dvomi kljub temu ostajajo. Tudi razvoj civilnih letal na Kitajskem poteka z veliko vnemo. Prvo regionalno letalo, izdelano v tej državi, ARJ21 je vzletelo novembra 2008. Danes ga preizkušajo in še ni operativno. Ozkotrupno letalo C919, ki je drugi kitajski civilni projekt, razvijajo in delno tudi že sestavljajo, in sicer nos letala. čŒe bo šlo vse po načrtih, bo letalo leta 2014 opravilo krstni let. Avionika in motorji za letalo bodo zahodnega izvora, konstrukcijske in oblikovalske rešitve pa bodo kitajske. C919 bo neposreden tekmec družinama A320 in B737 in bo mogoče ob uspehu razbil evropsko-ameriški monopol, toda do tega je še dolga pot.
Na drugi strani se Rusi počasi, toda vztrajno vračajo tja, kjer so nekoč že bili. Okrepili so letalsko industrijo, država naroča nova letala in helikopterje za vojaške, paravojaške ter civilne uporabnike, ki bodo morali prenoviti zastarele flote, ki niso niti varne niti gospodarne. Državna naročila dajejo močan zagon ruski letalski industriji, toda brez prodaje v tujino ne bo šlo. Rusi posle iščejo povsod, zelo tesne vezi pa ohranjajo s tradicionalnimi trgi, med katere spadata Kitajska in Indija. Skupaj z Indijo razvijajo letalo pete generacije T-50 oziroma PAK FA. Indijci naj bi bili tudi kupec tega letala. Trenutno testirajo dva T-50, ki sta do konca junija opravila več kot 70 letov. Z njima preverjajo aerodinamične in letalne lastnosti lovca stealth. Tretje in četrto testno letalo bodo uporabljali za preizkus sistemov in avionike, vključno z radarjem AESA, ki ga je razvil Tikhomirov NIIP. PAK FA bo nadomestil lovce Su-27, izdelovati pa ga bodo začeli leta 2016. Ruske letalske sile naj bi v prvi fazi naročile 50 letal T-50, ki je navduševal strokovno in laično javnost tudi na dinamični predstavitvi salona Maks.
T-50 prekinil vzlet
Nedeljski nastop T-50 bi moral biti že rutinski, vendar je pilot tik pred vzletom pri hitrosti 100 km/h nastop prekinil, saj so se na desnem motorju pojavile težave. Letalo se je varno ustavilo in ni bilo poškodovano. T-50 je odgovor na ameriško letalo 
pete generacije F-22 raptor. United Aircraft Corporation (UAC) bo začel sprejemati naročila za T-50 leta 2015. Letalo sicer razvijajo v vojaškem delu Suhoja skupaj z Indijci, ki so med največjimi uvozniki oborožitvenih sistemov na svetu in eden pomembnejših ruskih partnerjev. Pod vodstvom UAC je tudi civilni del Suhoja, ki razvija in izdeluje regionalno letalo SSJ100. Prav T-50 in SSJ sta najpomembnejša in predstavljata ponoven zagon ruske letalske industrije. SSJ je prvo potniško letalo, razvito po razpadu Sovjetske zveze, T-50 pa prvo letalo tehnologije stealth in hkrati prvo letalo pete generacije, izdelano na Vzhodu. Danes se uporabljata dva SSJ100, od katerih prvi leti pri Armavii in drugi pri Aeroflotu. Suhoj ima naročenih 170 letal, na leto pa jih lahko izdela dvanajst. V Suhoju načrtujejo povečanje proizvodnje na 40 letal na leto do leta 2013. Skupno želijo v naslednjih desetih letih prodati več kot 1000 letal, večinoma na ameriški trg. Območje nekdanje SZ, danes znano kot CIS, bi lahko bilo trg za 200 superjetov. Kako pomemben je trg CIS-a za Airbus in Boeing, pove podatek, da bodo države CIS-a v prihodnjih 20 letih kupile za 110 milijard dolarjev letal. Skupno naj bi šlo za 1100 letal, je povedal predstavnik Boeinga v Moskvi Sergei Kravchenko. Od tega bo Rusija kupila 800 letal, od tega pa jih bo kar 75 odstotkov kupljenih za zamenjavo starih sovjetskih letal.
Drugo pomembno letalo Suhoja je regionalno letalo superjet 100, ki je v operativni uporabi od spomladi letos. Po enega imata Armavia in Aeroflot. Armenska Armavia je z SSJ100 začela leteti 21. aprila 2011. Krstni let je bil na relaciji Erevan–Moskva Šeremetjevo. Do 23. julija so opravili 234 letov in ob tem naleteli 577 ur. Armavia z njim leti na letih, na katerih ni 
dovolj potnikov za A319, in na tistih, na katerih jih je preveč za CRJ100. Lahko bi rekli, da z njim optimizira zasedenost potniških letal. Iz Erevana so tako leteli že na 20 destinacij po Rusiji, Ukrajini, Zahodni Evropi in na Bližnji vzhod. Rekordno število naletenih ur v enem dnevu je 16,5 ure. Aeroflot, ki je začel SSJ100 uporabljati junija, je v mesecu dni opravil 110 letov in pri tem zbral 180 ur naleta. Letalo je bilo tega meseca 12 dni prizemljeno zaradi težav s sistemom za prezračevanje. Po podatkih Civilne divizije Suhoja (Suhoj Civil Aircraft Company – SCAC) sta se v tem času pojavili tudi indikaciji napaki na motorju, vendar sta se izkazali za lažni. SSJ poganjata turboventilatorska motorja power jet SaM-146, ki sta ju skupaj razvila Snecma in NPO Saturn. Ukrajinski Motor Sich Suhoju ponuja motor D-436, ki sicer poganja letala An-148. SCAC tega predloga še ni komentiral.
Irkut Corporation medtem uspešno izdeluje in prodaja posodobljene različice lovcev Su-30 z oznako MK. Indija jih je leta 1990 naročila kar 230 (Su-30MKI), dobavili pa so jih 170. Irkut jih je 44 prodal Alžircem (Su-30MKA), 18 pa Malezijcem (Su-30MKM). Njihova proizvodnja naj bi trajala vsaj še deset let, medtem pa se bo začela tudi proizvodnja povsem novega ozkotrupnega letala MS-21. Irkut že pripravlja novo linijo za izdelavo tega letala, ki bo prav tako poseglo v segment družin A320 in B737. Letalo, ki bo sprejelo od 150 do 210 potnikov, naj bi prišlo v operativno uporabo leta 2016. Pri Irkutu načrtujejo, da bodo na leto izdelali 70 letal, v najboljšem primeru celo 84. Za gradnjo nove linije bo Irkut plačal 30 milijard rubljev oziroma 750 milijonov evrov. Trenutno je naročenih 190 letal. Pri Irkutu načrtujejo izdelavo 1200 letal, od tega 30 odstotkov za domači in 70 odstotkov za tuji trg. Dokler MS-21 ne pride na trg, bo UAC ohranil proizvodnjo letal Tu-204. Zadnjo različico tupoljeva serije 204SM so predstavili tudi na Maksu. Letalo ima izboljšane letalne sposobnosti in posodobljene motorje PS-90A2, certificiran bo leta 2012, pri UAC pa načrtujejo izdelavo 44 letal.
Mil Mi-26T2
Na Maksu se premierno predstavili tudi prenovljen transportni helikopter Mi-26T2. Posodobili so ga zaradi možne dobave indijski vojski, ki kupuje 15 velikih transportnih helikopterjev. Prototip je v Rostovu-na-Donu, kjer ima Rostvertol obrat, od 
spomladi naletel deset ur. Helikopter so že predstavili indijski vojski, ki je bila z videnim zadovoljna. V roku dveh let bodo Mi-26T2 ponudili tudi civilnim kupcem. Prenovljen helikopter je opremljen z avioniko BREO-26 izdelovalca Ramenskoe Instrument Design Bureau in je delno združljiva z avioniko v helikopterju Mi-28. Kokpit ima pet večnamenskih LCD-jev, kamera pa omogoča opazovanje zunanjega tovora, vgrajena sta tudi nova digitalni avtopilot in navigacijski sistem NAVSTAR/GLONASS. Oprema naj bi bila združljiva z zahodnimi standardi. Zaradi posodobitve je zmanjšana tudi posadka, saj so namesto petih članov zdaj trije. Za nočne operacije je vgrajen tudi reflektor transas TSL-1600, ki deluje tudi na infrardečem območju in omogoča posadki uporabo NVG. Mi-26T2 lahko poleti z 20 tonami tovora v trupu ali pod njim. Največja vzletna masa helikopterja je 56 ton, potovalna hitrost 255 km/h, višina lebdenja 4600 metrov in dolet 800 kilometrov. Poleg posodobljene avionike bo helikopter opremljen s posodobljenima turbogrednima motorjema D-136-2, ki bosta nadzorovana prek sistema fadec.
MiG-29K
RSK MiG je avgusta začel sestavljati dodatne lovce MiG-29K, ki jih je leta 2010 naročila indijska mornarica. Gre za 29 palubnih letal, ki se bodo pridružila 16, ki jih indijska mornarica že ima oziroma jih bo dobila do konca leta, od tega so štiri dvosedežni MiG-29KUB. Prvotni posel je bil sklenjen leta 2004 in je obsegal 16 letal ter letalonosilko razreda gorškov, vrednost posla pa je bila milijardo in pol ameriških dolarjev. Indijci so od februarja 2010, ko so Mig-29K v operativni uporabi, z njimi naleteli 1000 ur. Letala so opremljene z raketami zrak–zrak AA-11 in AA-12 ter zrak–morje AS-20 in AS17. Tudi ruska mornarica naj bi naročila 20 letal MiG-29K.
Su-35S
Na Maksu je bil tudi Su-35S, ki je konstrukcijsko in tehnološko posodobljena različica letala Su-27 flanker. Letalo je opremljeno z zmogljivejšimi motorji NPO saturn 117S z usmerjenim potiskom in popolnoma novo avioniko. Sicer je predviden za izvoz, toda prvo naročilo je pred dvema letoma prišlo kar od domače vojske. Ruske letalske sile so naročile 48 letal in maja letos je prvo opravilo krstni let. Izdelali so ga v obratih Suhoja v Komsomolsku na Amurju, kjer bodo do konca leta 2015 izdelali še drugih 47. Su-35S lahko opremijo z različnim orožjem kratkega, srednjega in dolgega dosega. Skupno ga lahko oborožijo z 8000 kilogrami bomb in raket na 12 nosilcih. Su-35S naj bi bili v operativni uporabi vsaj trideset let oziroma 6000 ur letenja.
Salon Maks 2011 si je ogledal tudi državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag. Boris Balant z delegacijo. V okviru obiska salona se je mag. Balant sestal z namestnikom direktorja Ruske federalne službe za vojaškotehnično sodelovanje Viacheslavom Dzirkalonom. Govorila sta predvsem o dosedanjem sodelovanju na vojaškotehničnem področju med državama, ki je bilo vezano na nakup vojaške opreme in oborožitve iz klirinškega dolga, ter o možnostih vojaškotehničnega sodelovanja v prihodnosti. Podlago za to naj bi predstavljal poseben sporazum med državama na tem področju. Mag. Balanta je sprejel tudi namestnik generalnega direktorja ruskega oborožitvenega koncerna Rosoboronexporta Viktor Komardin. Sogovornika sta se strinjala, da je bilo sodelovanje med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Rosoboronexportom pri zapiranju klirinškega dolga uspešno. Glavno pozornost sta namenila zagotovitvi rednega vzdrževanja nabavljene vojaške opreme, posebno ladje Triglav, po koncu garancijske dobe. Delegacija Ministrstva za obrambo je v mestu Tula obiskala tovarno KBP, ki je eden pomembnejših ruskih proizvajalcev vojaške opreme in oborožitve. Gostitelji so jo seznanili s proizvodnim programom tovarne in posebej predstavili protiletalski sistem pancir-S1.
facebook.com
youtube.com
linkedin.com
twitter.com
instagram.com