V sklopu projekta 7. okvirnega programa, z imenom »Support for Realising New Member and Associate States Potentials in Transport Research«, krajše TransNEW, katerega glavni nameni so bili ugotoviti trenutno stanje raziskav na področju transporta, vzpostaviti in nadgraditi bazo raziskovalcev v transportu ter identificirati vrzeli v sedanjih raziskavah na področju transporta, je bilo posebej obravnavano področje letalskega transporta.

Avtorji: Maja Meško, Katja Hanžič, Mitja Štiglic, Stane Božičnik

Primarni cilj »letalskega« dela projekta je bil oceniti, analizirati in definirati raziskovalni potencial na področju letalstva in podati oceno raziskovalnih aktivnosti ter rezultatov raziskav na področju letalstva v novih državah članicah EU, državah kandidatkah EU in potencialnih državah kandidatkah EU, ki so bile razdeljene na:
· DRŽAVE BALTIKA (Estonija, Litva, Latvija)
· DRŽAVE CENTRALNE EVROPE (čŒeška, Madžarska, Poljska, Slovaška)
· DRŽAVE ZAHODNEGA BALKANA (Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Kosovo, Makedonija, čŒrna gora, Srbija, Slovenija) ter
· DRŽAVE JUŽNEGA BALKANA IN SREDOZEMLJA (Albanija, Bolgarija, Ciper, Malta, Moldavija, Romunija, Turčija).

Omenjene države so bile grupirane po regijah z namenom ugotoviti regionalne prioritete ter s tem podati predloge spodbujanja raziskav s področja letalstva.

Za oceno raziskovalnega potenciala na področju letalstva je bila v okviru projekta uporabljena kvalitativna metodologija, ki je vključevala presojo:
1. nacionalnega konteksta podpornega okolja,
2. organizacij, ki se ukvarjajo z raziskavami na področju letalstva ter
3. raziskovalcev, ki delujejo na področju letalskih raziskav.

Za evalvacijo raziskav na področju letalstva je uporabljena kvalitativna metodologija vključevala presojo:
1. raziskovalnih projektov s področja letalstva (nacionalno, evropsko in zasebno financirani projekti),
2. struktur sodelovanja (platforme, centri odličnosti ipd.) ter
3. ostalih rezultatov na področju letalstva (članki v revijah, druge publikacije, udeležba na konferencah in organizacija konferenc, članstvo v evropskih/ mednarodnih združenjih).

Pri kvalitativni oceni smo uporabili opisne indikatorje stanja, in sicer: močno, srednje in šibko. Na podlagi opisne ocene, ki smo jo podali za vsak indikator je bila podana skupna ocena za raziskovalne možnosti in ocena za raziskave na področju letalstva  za vsako obravnavano državo ter vsako regijo. V nadaljevanju bomo predstavili ključne ugotovitve ter predloge, ki so pomembni predvsem za države in regije s slabše razvitimi možnostmi in slabšo aktivnostjo v raziskavah na področju letalstva.

Ključne ugotovitve ocenitve letalskih možnosti nam kažejo na značilne razlike med državami in regijami, obravnavanimi v projektu TransNEW. Ravno tako nam evalvacije raziskav s področja letalstva kažejo, da se kakovost in količina raziskav s področja letalstva zelo razlikuje od države do države. Medtem, ko so nekatere države zelo napredne v raziskovanju na področju letalstva, ostale za njimi zelo zaostajajo. Predvsem zaostajajo države brez pomembnih storitev in proizvodnje vezane na letalski sektor.

Ugotovitve glede raziskovalnih možnosti na področju letalstva nam kažejo, da so najslabše ocenjene države Zahodnega Balkana, kamor je v projektu bila uvrščena tudi Slovenija. Ob upoštevanju politične nestabilnosti v večini držav regije Zahodnega Balkana in nedavne burne zgodovine (Balkanska vojna), položaj ni nepričakovan. Posebej so bile zaradi omenjenih okoliščin prizadete Bosna in Hercegovina, Kosovo, Makedonija, čŒrna gora in Srbija, medtem, ko sta Slovenija in Hrvaška uspeli ustvariti primerno podporno okolje za raziskave. Slovenija in Hrvaška od vseh ostalih držav v tej regiji pozitivno izstopata, vendar bi lahko obstoječe stanje še izboljšali z usmerjeno raziskovalno politiko (strategijo), ki bi vključevala tudi področje letalstva, z vzpostavitvijo specializiranih inštitutov/organizacij s področja letalstva ter krepitvijo sodelovanja med raziskovalnimi inštitucijami/organizacijami ter letalsko industrijo.

čŒe izpostavimo Slovenijo, lahko ob pregledu obstoječega stanja ugotovimo, da imamo sicer ugoden sistem financiranja nacionalnih raziskav, vendar na področju prometa nimamo ne raziskovalnega strateškega načrta, niti posebnega organa za financiranje raziskav s tega področja. V Sloveniji sicer obstajajo sposobni raziskovalci s področja letalstva, ki aktivno sodelujejo na mednarodnih konferencah in imajo objave v priznanih mednarodnih revijah, vendar med njimi ni organiziranega sodelovanja, ki bi ga lažje dosegli na primer z ustanovitvijo nacionalne raziskovalne platforme s področja letalstva, specializiranega inštituta/organizacije s področja letalstva in/ali organizacijo simpozijev, konferenc in delavnic na temo letalstva. V Sloveniji obstajajo zelo uspešna letalska podjetja kot je podjetje Pipistrel, vodilni proizvajalec ultralahkih letal,  ki ima zelo dobro razvito raziskovalno-razvojno področje in je prejelo že nekaj prestižnih nagrad, med njimi tudi tretjo zaporedno nagrado NASE za energetsko najbolj učinkovito letalo.

Baltske države so bile ocenjene kot šibke ali srednje glede raziskovalnih možnostih, moramo pa poudariti, da je v vseh teh treh državah podporno okolje za raziskave v zračnem transportu šibko in ne spodbuja raziskav s področja letalstva.

V državah Južnega Balkana in Sredozemlja se raziskovalne možnosti zelo razlikujejo; medtem, ko sta Albanija in Moldavija ocenjeni kot zelo šibki, je po drugi strani Romunija ocenjena kot država z velikim raziskovalnimi možnostmi na področju letalstva. Ostale ocene raziskovalnih možnosti držav te regije se gibljejo med tema dvema skrajnostima.

Centralno Evropska regija ima zelo »močne« raziskovalne možnosti na področju letalstva. Od ostalih regij, ki imajo slabše (slabo ali srednje) ocenjene raziskovalne možnosti se ta regija razlikuje predvsem v prisotnosti dobre raziskovalne strategije v omenjenih državah, kjer je vključeno tudi področje letalstva (nekatere obravnavane države raziskovalne strategije nimajo),  jasnih finančnih  shemah za raziskave ter dobrim sodelovanjem med ključnimi političnimi akterji ter letalskimi organizacijami pri oblikovanju raziskovalnih strategij.

Evalvacije raziskav s področja letalstva, so pokazale, da imajo države z dobrimi raziskovalnimi možnostmi tudi boljšo oceno raziskovalnih aktivnosti ter rezultatov raziskav na področju letalstva in obratno, kar je bilo pričakovati. Torej, države z ocenjenimi »močnimi« raziskovalnimi možnostmi, kot so npr. čŒeška, Poljska, Madžarska in Romunija, v večji meri, kot ostale države, sodelujejo v evropskih projektih s področja letalstva. Prednost omenjenih držav je njihovo sodelovanje s svetovnimi akterji na področju letalstva, ki jim prinaša nove izzive in priložnosti za raziskovanje. Glede na regije, ki smo jih predstavili zgoraj, so v raziskovalnih možnostih in na letalskem raziskovalnem področju »najmočnejše« države Centralne Evrope (čŒeška, Madžarska, Poljska), z izjemo Slovaške, saj imajo te države ocenjene velike raziskovalne možnosti in rezultate na področju letalstva. Uspešni so zaradi same tradicije raziskovanja na letalskem področju v omenjenih državah, jasnih finančnih shem za raziskovalne projekte, specializiranih raziskovalcev in organizacij na letalskem področju, aktivnega članstva v pomembnih mednarodnih organizacijah s področja letalstva, aktivne nacionalne platforme na področju letalstva in pomembnega sodelovanja med raziskovalnimi inštituti/organizacijami in letalsko industrijo.

Priporočila za boljši razvoj raziskovalne politike na področju letalstva, ki jih lahko na podlagi rezultatov podamo, so pridružitev h tehnoloških platformam s področja letalstva na evropski ravni (ACARE ali SESAR), spodbujanje držav k oblikovanju močne raziskovalne mreže na področju letalstva ter k podpornim dejavnostim, ki omogočajo povezovanje raziskovalcev, priložnosti za partnerstva v večjih evropskih projektih in boljše priprave predlogov za visoko kakovostne raziskave s področja letalstva. K večjemu razvoju pa prispevajo tudi organizacije nacionalnih in mednarodnih dogodkov, delavnic,  konferenc, simpozijev s področja letalstva, saj le-te omogočajo povezovanje med domačimi in tujimi raziskovalci.