Adria je lani praznovala abrahama. Mnogi bi rekli nič posebnega, a le tisti, ki  ne vedo, da je od prvega leta bratov Wright minilo sto osem let. Adria je z vami (nami) skoraj polovico tega obdobja. Letalskih družb s tako tradicijo ni veliko. Adriino zgodbo so poleg zaposlenih pisali tudi proizvajalci letal. S predstavnikom enega od njih smo se pogovarjali tudi mi.

Steven R. Aliment, podpredsednik oddelka prodaje Bombardierjevih komercialnih letal v Evropi, Rusiji, CIS in Afriki.

Udeležili ste se 50. obletnice Adrie Airways v Ljubljani. Malo je letalskih prevoznikov s tako dolgo tradicijo. Kaj menite o Adrii kot letalskem prevozniku in poslovnem partnerju? Kako bi ocenili sodelovanje vašega podjetja v preteklosti in v prihodnosti?
V čast nam je bilo, da smo bili povabljeni na slovesnost ob 50. obletnici, ki se je odvijala 17. novembra.  Prav imate, 50 let je pomemben mejnik, ki ga doseže le malo letalskih prevoznikov.  To je potrditev značaja in moči njihovih zaposlenih.  Zelo so zavzeti za to, kar počnejo in kako skrbijo za potnike.  Vem, saj letim z Adrio!

Adria ima danes floto, ki vključuje šest letal Bombardier CRJ200 in štiri letala CRJ900.

Ne pozabimo pa, da segajo korenine Adrijinega sodelovanja s proizvajalcem Bombardier več kot 30 let nazaj do turbopropelerskih letal Dash 7 za olimpijske igre v Sarajevu leta 1984. Adrio cenimo kot partnerja in kot kupca in še naprej se bomo trudili, da si bomo zaslužili njihovo zaupanje.  Podjetje Bombardier Commercial Aircraft je zelo ponosno na svoj odnos z Adrio Airways.

Prvi pooblaščeni servis za letala CRJ v Evropi je bil odprt v Sloveniji pri Adrii Airways. Zakaj ste se tako odločili? Takrat je bilo v EU namreč kar nekaj servisnih centrov.
Adria Airways Tehnika je še vedno prvi in edini servis v EU, ki smo ga pooblastili za vzdrževanje letal CRJ. Izbrali smo ga, ker je pomenil odlično kombinacijo štirih ključnih zahtev: tehničnega znanja, delovnih izkušenj, konkurenčnih cen in ugodne lokacije za druga letala iz serije CRJ v tem prostoru. Adrijino predanost kakovosti poskuša Bombardier deliti z drugimi uporabniki letal CRJ v regiji. Ko je bil servis izbran leta 2002, so naši kupci potrebovali dodatno podporo v regiji in izkušnje Adrie so bile ravno pravšnje za začetek partnerstva.

Zavedamo se, kako pomembna sta servis in podpora za naše kupce komercialnih letal. Krepitev naše prisotnosti v Evropi s kupci oz. uporabniki kot partnerji izboljšuje vsesplošno odzivnost in uporabnikom letal CRJ pomaga zmanjšati stroške.



Koliko pooblaščenih servisov imate zdaj v EU?
Tehnična enota Adrie Airways – Adria Tehnika je edini tako imenovani ASF (Authorized Service Facility), torej pooblaščeni servis za komercialna letala Bombardier, v Evropski uniji. Obstajajo še drugi ponudniki servisnih storitev, a le Adrijinega odlikuje takšno poimenovanje.

Bombardier s CSerijo vstopa na trg ozkotrupnih letal, ki ga obvladzujeta Airbus in Boeing. Kakšne so vaše prednosti pred njima?
Letala CSerije bodo popolnoma nova letala, tako imenovana 'clean sheet'. To pomeni, da bodo nova, ne predelana kakor od konkurence. V segmentu 100-149 sedežnih letal to pomeni 20% nižjo porabo goriva in 15% nižje operativne stroške. V primerjavi z 're-engined' letali bo CSerija še vedno dosegala 12% manjšo porabo goriva. CSerija bo premešala karte na trgu.

Airbus in Boeing nista vaša edina tekmeca. Prihajata tudi Irkutov MS21 in Comacov C919, ki sicer nimata tradicije, servisne mreže in prodajnih centrov. Bosta ta dva ogrozila zahodne tekmece?
Skrbno spremljamo oba projekta, katerih cilj je predvsem domači trg. Pri razvoju enega od njiju tudi sodelujemo. Vedno smo bili mnenja, da eno samo letalo ne more zadostiti vsem potrebam tako hitro razvijajočih se trgov kot sta Kitajska in Rusija.

Sodelujete tudi pri razvoju C919. Kako nameravate pridobiti kupce iz hitro rastočih trgov dežel BRIC, predvsem Rusije in Kitajske?
Povečanje naše prodaje vsekakor vključuje prodajo na trgih BRIC, kje si počasi utrjujemo položaj. Trudimo se vzpostaviti dobro sodelovanje z razvijajočimi trgi. Kitajska, Rusija, Indija in Afrika so trgi kjer vidimo velik potencijal. Brazilija na drugi strani je zahteven trg, saj imajo domačega proizvajalca letal. Na teh trgih moramo zgraditi odlično poslovno sodelovanje, a to terja svoj čas. Energijo, ki jo v te trge vlagamo danes bomo dobili povrnjeno.

Do novembra 2011 ste prodali 133 letal CSerije. Zakja menite, da prodaja ni večja?
S prodajo smo kar zadovoljni. Skupno z opcijami imamo prodanih 262 letal. Pogajamo se še za prodajo 45 letal. Kupci bodo prišli.

Kdaj pričakujete krstni let letala CS300?
Prvi let pričakujemo eno leto pred začetkom uvedbe v operativno uporabo, predvidoma leta 2014.

Kaj pa okolju prijazno letalstvo? Kako zelena so vaša letala in kakšen je prispevek podjetja Bombardier k okolju?
Bombardier proizvaja letala, ki so na splošno znana kot najbolj zelena v svojem razredu. Dolgoročno smo se zavezali okolju in naše okoljske pobude priznava cel svet.

Naše letalo Q400 je na primer eno najbolj zelenih letal za regionalne polete danes v rabi po vsem svetu. Julija 2010 je Bombardier oznanil, da sodeluje s podjetjema Pratt and Whitney in Porter Airlines pri izdelavi letala Q400 s pogonom na biogoriva. Pričakujemo, da bo Q400 prvo veliko in tehnološko napredno komercialno turbopropelersko letalo, ki bo sodelovala v testnem programu za biogoriva.

Ta testni program daje podjetju Bombardier in projektnim partnerjem priložnost, da pospešijo prizadevanja letalske industrije na področju biogoriv in pomagajo pri uresničevanju ciljev glede zmanjševanja izpustov.

Motorji so tisti, ki onesnažujejo. Kakšne motorje boste uporabili v letalih CSeries?
Letala iz družine CSeries bo poganjal turboventilatorski motor z reduktorjem Pratt and Whitney PurePower PW1500, ki ga je revija Time Magazine ravnokar imenovala za eno najboljših inovacij leta 2011.  V letalih CSeries se združujejo aerodinamika zadnje generacije, sistemska integracija in napredni konstrukcijski materiali skupaj z najnaprednejšimi motorji ter tako ustvarja vsaj 20 % prihranka pri porabi goriva v primerjavi z drugimi letali, ki se trenutno proizvajajo, in 15 % nižje operativne stroške.  Letalo CSeries ima 20 % manj izpustov CO2 in 50 % manj izpustov NOx ter je štirikrat tišje od konkurentov. CSeries je najbolj zeleno ozkotrupno letalo v svoji kategoriji.

Menite, da je Adria Airways lahko potencialni kupec letal CSeries ali Q400?
Menimo, da je za današnje Adrijino ponudbo CRJ900 najboljša kombinacija udobja za potnike, nizkih operativnih stroškov in uporabne prožnosti.  Cene goriv so visoke in nestabilne. CRJ900 porabi 10 % manj goriva kot primerljiva konkurenčna letala, zaradi česar je bolj prijazno za okolje in Adrijine potnike.

O potencialu letal Q400 in CSeries pri Adrii pa naj povem to.  Letalski ponudniki, kot je Adria, so vedno pozorni na konkurenčnost, kam želijo potovati njihovi potniki, kako pogosto ter s katerim letalom bodo najbolj ustregli potrebam kupcev in delničarjev.  S serijami letal CRJ, CSeries in Q400 je Bombardier edini proizvajalec, ki lahko kupcem ponudi pravo izbiro med letali za medcelinske polete (CS100 in CS300), letali za regionalne polete (serija CRJ Nextgen) ter velikimi in energetsko učinkovitimi turbopropelerskimi letali (častitljivi Q400).  čŒe želi Adria v prihodnje spremeniti ponudbo in strategijo, jo bomo z veseljem poslušali in predlagali rešitve.

Kaj menite o Sloveniji kot o poslovni in turistični priložnosti?
Slovenija ima zrelo in dobro razvito gospodarstvo.  Njen BDP je najvišji med novimi državami članicami EU.  Delovna sila je mlada, dobro izobražena in produktivna.  Vse to pomeni svetlo prihodnost.  V Slovenijo bi moralo vlagati več podjetji.  Menim, da sta vlada in gospodarstvo inovativna pri ustvarjanju okolja, v katerem lahko posli cvetijo.

Kar si tiče turizma, lahko rečem, da sem šel januarja smučat v Kranjsko Goro in bilo je odlično.  Smučišče, sam kraj, hrana, vse je bilo prvorazredno.  Slovenija lahko ponudi veliko, Alpe na severozahodu, Sredozemlje na jugozahodu.  Toliko raznolikosti v tako majhnem prostoru.  Naslednje na mojem seznamu so Postojnska jama in Škocjanske jame.

English version

Foto: Milan Korbar in Borut Podgoršek
Renderji: Bombardier