V soboto, 26. maja, so se v Osnovni šoli Sečovlje zbrali predstavniki sedmih aeroklubov na strokovnem posvetu o izvidništvu iz zraka. Na posvetu, ki sta ga pripravila Uprava RS za zaščito in reševanje ter Aeroklub obalni letalski center Portorož, so si izmenjali izkušnje, pridobljene pri protipožarnih letih, iskanju pogrešanih in določanju položaja ponesrečenih, izkušnje o letenju v kontroliranem in nekontroliranem zračnem prostoru itn. Na posvetu so sodelovali tudi predstavniki Agencije RS za okolje, brigade zračne obrambe in letalstva Slovenske vojske, letalske policijske enote, Agencije za civilno letalstvo, Kontrole zračnega prometa Slovenije in Gasilske zveze Slovenije. Zbrane je pozdravil župan občine Piran Peter Bossman, ki je dejal, da bodo tridesetletne izkušnje, ki so jih pridobili pri svojem delu, pripomogle k večji varnosti v okolju, kot je kraškoobalna regija. »Nisem si znal predstavljati, kaj vse obsega in pomeni vaše delo. Lepo je vedeti, da se lahko zanesemo na vas.«
V sistem zaščite in reševanja so vključeni tudi letalci aeroklubov, prostovoljci, ki iz zraka nadzirajo slovensko ozemlje in nam sporočajo, če vzplamti požar, če opazijo madež na morski gladini ali če se iščejo pogrešani, sodelujejo pa tudi pri drugih akcijah. Aeroklubi skladno s pogodbo, ki jo vsako leto sklenejo z Upravo RS za zaščito in reševanje, izvajajo letalske opazovalne prelete požarno ogroženih območij. V dejavnost v obalnokraški regiji je vključenih sedem aeroklubov, in sicer aeroklubi Josip Križaj v Ajdovščini in Bovcu, kraški letalski center v Divači, Avio Fun Klub Koroška Libeliče, obalni letalski center v Portorožu, Postojni in Zagorju ob Savi.
Gasilski poveljnik obalno-kraške regije Darko Muhič je poudaril pomen zgodnjega odkrivanja in nadzora požara, tako imenovanega požarnega izvidništva. »Samo letos je bilo že 1220 požarov, od tega 432 v primorskem predelu. Zaradi dobrega sodelovanja med službami v času ogroženosti in opazovanja iz zraka so gasilci pravočasno ter pravilno usmerjeni na kraj požara. Pogosto se namreč iz letala laže določi kraj požara kot pa ob opazovanju na zemlji.«
Stojan Štokelj iz aerokluba v Ajdovščini je poudaril pomembnost usklajenega sodelovanja in ustreznosti opreme, ki jo uporabljajo. »Naša cilja sta hitro obveščanje in posredovanje podatkov o lokaciji ter velikosti požara pristojnim službam. Menim tudi, da bi morali po vsaki akciji opraviti analizo za ugotavljanje morebitnih pomanjkljivosti in se jim v prihodnje izogniti oziroma jih odpraviti.«
Dejan Kavčič iz aerokluba v Bovcu je predstavil letalsko podporo v iskalnih akcijah in izvajanju protipožarnih letov. »Naš predel je še posebno ogrožen ob požarih, saj je velika nevarnost eksplozij neeksplodiranih ubojnih sredstev iz prve svetovne vojne.« Predlagal je skupno usposabljanje klubov s pomočjo Slovenske vojske in Policije. »Rad bi še opozoril vse pohodnike, da imajo vedno s seboj oblačilo zelo žive barve, saj bodo iz zraka veliko bolje opaženi. Prav tako bo treba spremeniti zakonodajo, ki bo omogočila hitrejše odkrivanje lokacije ponesrečenca, ki ima s seboj mobitel. Zdaj je postopek dolg, saj moramo dobiti sodni nalog za izsleditev ljudi.«
Vesna Zornada iz kraškega letalskega centra v Divači je predstavila njihovo sodelovanje v zračnem nadzoru kraške pokrajine in izpostavila vlogo hitrega obveščanja ter predvsem to, kako javljati požar. »Mlade pilote je treba naučiti tudi, kako javiti požar in pravilno usmeriti ekipe gasilcev na območje požara.«
Rok Glavač Šah iz Agencije RS za okolje je predstavil meteorološko podporo letalskim operacijam, Aleš Bobnar iz Agencije za civilno letalstvo pa pravila letenja. »Pomembno je, da ko gre za pomoč iz zraka pri reševanju, iskanju ali opazovanju, pravočasno spremenite status leta, in sicer v STS/SAR.«
Robert Šegula iz Kontrole zračnega prometa Slovenije je predstavil posebnosti letenja v kontroliranem in nekontroliranem zračnem prostoru ter posebej režim letenja nad osrednjim vadiščem SV na Počku. Urban Simčič iz slovenjgraškega kluba je govoril o izkušnjah iz iskanja kraja nesreče zrakoplova v Slovenj Gradcu 10. oktobra 2010. Opozoril je na težave v komunikaciji, saj slaba komunikacija otežuje iskanje, prav tako pa lahko povzroči nesrečo med letali in helikopterji, ki sodelujejo pri iskanju.
Blaž Šteter iz letalske policijske enote, major Branko Rek in major Tomaž Oblak iz BRZOL so predstavili enoti, njuno delovanje ter naloge v sistemu zaščite in reševanja. Benjamin Ličar iz obalnega letalskega centra v Portorožu, ki izvaja tudi opazovalne prelete morja za ugotavljanje onesnaženosti, iskanje izginulih v oziroma na morju ali ob drugih nevarnostih, je poudaril pomen pravilnega javljanja požarov in komunikacij med piloti ter letališko kontrolo. »Ob koncu bi opozoril tudi na problem slovenskega akvatorija. Vsako leto prepeljejo mimo slovenske obale približno 35 milijonov ton naftnih derivatov, če ob tem ne upoštevamo goriva za delovanje ladij. Ladje izpuščajo balastne vode, ki so zelo nevarne. V Peruju je zaradi izpustov teh voda umrlo 3500 ljudi. Balastne vode so namreč vsebovale klice kolere, te pa so prišle v organizme rib. Treba bo spremeniti zakonodajo, da bo kaznovala tovrstne kršitve, ki pomenijo veliko nevarnost ne le za življenje v morju, temveč tudi za nas, ljudi.«

Zlatko Rizvič iz aerokluba v Zagorju ob Savi je opozoril na predmete v zraku, ki ogrožajo letalce. To so modelarska letala, baloni in tudi padalci, ki lahko resno ogrozijo varnost pilota ter potnikov v letalu.
Rok Kamenšek iz Regijskega centra za obveščanje je predstavil pomen pravočasnega in natančnega obveščanja pri odkrivanju požarov ter onesnaženja morja.
Posveta se je udeležil tudi Rajko Tomašič‡ iz aerokluba v Vrsarju, predstavil pa je delovanje svojega kluba v sistemu zaščite in reševanja. »Hrvaška ima približno
Ob koncu posveta se je Branko Dervodel iz Uprave RS za zaščito in reševanje zahvalil vsem udeležencem posveta za predstavitve. Dejal je, da bodo oblikovali sklepe, ki se bodo upoštevali pri izboljšanju sodelovanja med sistemom zaščite in reševanja ter obalnimi aeroklubi.
Besedilo in foto: Nataša Oblak, revija Slovenska vojska, letnik XX, 8.6.2012, str. 31
Fotografije iz zraka: Borut Podgoršek


