Vojašnica v Cerkljah ob Krki je poimenovana po Jerneju Molanu, ki mu je bila kot pripadniku intervencijske enote 25. območnega štaba Teritorialne obrambe Brežice, 27. junija 1991 dodeljena izvedba naloge na mejnem prehodu Rigonce.

Brežičan, rojen 23. oktobra 1953 je bil tam v spopadu s pripadniki Jugoslovanske ljudske armade v svojem 38. letu smrtno ranjen. Kot prvi žrtvi osamosvojitvene vojne je za izkazano izjemno hrabrost v vojni ter posebno požrtvovalnost v bojnih nalogah posmrtno prejel najvišje vojaško odlikovanje Republike Slovenije – čŒastni vojni znak, leta 1992 pa je bil za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije odlikovan tudi s »čŒastnim znakom svobode Republike Slovenije«.

Samo letališče je bilo na področju današnje vojašnice zgrajeno že v času Kraljevine Jugoslavije, leta 1938. S pričetkom druge svetovne vojne je bilo področje letališča prvotno dodeljeno italijanskim okupacijskim silam, a so ga zaradi strateškega pomena zavzeli Nemci. V noči iz 7. na 8. julij 1943 so borci 5. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade Ivana Cankarja napadli letališče v Cerkljah ob Krki, po drugi svetovni vojni pa je letališče prevzela Jugoslovanska ljudska armada. Leta 1953 se je začela izgradnja 2400 metrov dolge betonske vzletno-pristajalne steze in 300 metrov utrjenih travnatih površin ob stezi. Urejanje je potekalo vse do sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je letališče dobilo današnjo podobo.

V času slovenske osamosvojitvene vojne leta 1991 so pripadniki Teritorialne obrambe Republike Slovenije letališče obkolili, ga blokirali in tako prekinili dobavo vode, hrane in elektrike. 27. junija so pripadniki z minometi napadli letališče, zadeli pristajalno stezo, vsa plovila JLA pa so še isto noč zapustila tako letališče v Cerkljah kot celotno Republiko Slovenijo.

Februarja 2008 je bila ustanovljena Brigada zračne obrambe in letalstva, ki pod enim poveljstvom združuje vse enote zračne obrambe in letalstva Slovenske vojske.

Foto: BRZOL