Prvič v zgodovini slovenske vojske so minuli petek namesto z vojaškimi helikopterji gasili požar z vojaškim letalom pilatus. Na generalštabu pravijo, da so bili helikopterji zasedeni, zato so poslali na pomoč letalo. Gasilci ocenjujejo, da je pilot z letalom dobro opravil delo.

Očividci, ki so od daleč spremljali petkov požar nad Studenim pri Postojni, so presenečeno opazovali vojaško letalo, ki je letalo nad pogoriščem, se spuščalo pri Postojni in nato spet vzletalo proti požaru. Na regijskem centru so pojasnili, da je več kot sto gasilcem, ki so se borili z ognjem na težko dostopnem terenu, pomagala tudi ekipa z vojaškim letalom. Glede na to, da je splošno znano, da Slovenija ne premore letala za gašenje požarov, smo za pojasnila zaprosili generalštab Slovenske vojske.

Tiskovni predstavnik Simon Korez nam je potrdil, da so z vojaškim letalom v petek gasili prvič v samostojni Sloveniji. Naša vojska ima 13 letal pilatus, od tega jih je enajst modela PC-9, dva pa robustnejše izvedbe PC-6. “V oba pilatusa PC-6 lahko že od samega začetka namestimo montažni rezervoar za 800 litrov vode,” pojasnjuje Korez in dodaja, da so v petek poslali gasilcem na pomoč letalo zato, ker so bili helikopterji zasedeni. Po neuradnih informacijah naj bi z enim gasili pri Osilnici, z drugim pa reševali v gorah. 

Z letalom odvrgel 12.000 litrov vode
Na letališče pri Rakitniku sta tako v petek s pilatusom PC-6 priletela pilot in letalski tehnik, tehnik je ostal na tleh in pomagal pri polnjenju rezervoarja, pilot pa je petnajstkrat poletel nad ogenj in vsakič odvrgel po 800 litrov vode.

                              Rezervoar v letalu so gasilci na letališču napolnili z vodo iz gasilske cisterne

Rezervoar v letalu so na letališču napolnili postojnski gasilci iz gasilske cisterne, samo polnjenje je potekalo hitro, trajalo je kakšno minuto. “Načeloma se je letalo obneslo,” pojasnjuje vodja gašenja Primož Bajec iz postojnskega gasilskega društva. “Tudi glede na precej močne sunke vetra in glede na dejstvo, da je prvič gasil v resnici, je pilot opravil svoje delo po najboljših močeh. Ustavil nam je linijo požara, tako da smo sploh lahko videli, kaj se točno dogaja na terenu. Prej je bilo toliko dima, da je bilo skoraj nemogoče določiti linijo požara. Širjenje požara je z letalom ustavil ali vsaj upočasnil.”

Nad gozdom premalo
Sicer pa tako gasilci kot vojska priznavata, da je osnovna hiba tovrstnega gašenja majhna količina vode, ki jo lahko letalo odvrže na plamene. Klasična letala za gašenje, tako imenovali kanaderji, naenkrat odvržejo po 6000 litrov vode. Zaradi majhne količine vode lahko z letalom gasijo le na odprtih prostorih, kjer se lahko pilot spusti čim nižje do ognja, nad gozdovi pa se voda zaradi krošenj dreves in vročine pod njimi spremeni v paro, še preden doseže plamene.

Velika pomanjkljivost je tudi to, da ni radijske povezave med pilotom in gasilci. Zato so gasilci svoja opažanja s terena sporočili svojim kolegom na letališču in ti so pilotu ustno prenesli navodila za naslednji prelet. S helikopterskimi posadkami so gasilci v neposredni povezali z radijskimi zvezami. “Kljub temu je tudi letalo rešitev v sili. V petek nam je ustavilo požarno linijo. Zato lahko vse skupaj ocenimo le kot pozitivno,” je sklenil Bajec.

Besedilo: Daniel Cek, Primorske novice,  št. 198, torek, 28. avgusta 2012, str. 12
Fotografija: Ana Cukljati


              Makedonci imajo za gašenje požarov tri Airtractorje foto: Borut Podgoršek

Potrebujemo letalo za gašenje?
O letalu za gašenje se je začelo prvič v javnosti govoriti po velikem požaru na Krasu leta 2003 in še bolj po največjem požaru na Krasu tri leta kasneje. “Takrat je bilo govora o air tractorju, ki ga je bilo treba polniti s cevmi na letališču. Potem so Hrvati sicer kupili take air tractorje, ki lahko vodo tudi zajemajo,” je povedal poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič. Kljub temu pa se Klarič sprašuje, ali pri nas res potrebujemo letalo za gašenje, če ga potrebujemo vsake tri oziroma vsakih šest let. “Kanader je drago letalo. In če ga res ne potrebuješ, predstavlja velik strošek. Treba je resno razmisliti, če ne bi te potrebe rajši rešili s sporazumom, kar bi bilo bistveno ceneje,” trdi Klarič. Primorska ima s Furlanijo-Julijsko krajino že sklenjen tak sporazum, po katerem je k nam že trikrat priletel italijanski kanader.

“Naša vlada spet ne more prodati zloglasnega falcona. Pa napišite, naj ga za božjo voljo zamenjajo za dva kanaderja in en večji helikopter. To je preprosta kmečka oziroma gasilska logika,” nam je včeraj dejal eden od gasilcev, ki se je v zadnjem mesecu boril z ognjem na treh velikih požarih.