Zgodovina razvoja varnosti v letalstvu je pisana s človeškimi življenji
V fazi opremljanja enot vojaškega letalstva so bila za potrebe nadaljevalnega šolanja pilotov Slovenske vojske kupljena letala švicarskega proizvajalca PilatusAircraftLtd pilatus PC-9 in pozneje PC-9M. Kot vsa sodobna vojaška bojna letala so tudi letala Slovenske vojske opremljena s sistemi za reševanje posadk. »V primerno usposobljenost vojaškega pilota je vloženo veliko  časa in truda, zato je vsak pilot za oborožene sile še kako pomemben člen,« je poudaril stotnik Bojan Trafela. »S tem namenom je zgodovina razvoja vojaških letal vezana tudi na razvoj opreme za zaščito oziroma reševanje posadk.« V to skupino sistemov spadajo tudi katapultni sedeži, katerih glavna naloga je rešiti življenje pilota.

Letala pilatus PC-9M so opremljena s katapultnimi sedeži martin-baker tip MkCH11A in so znani kot zelo zanesljivi ter predvsem varni sistemi. Kot zanimivost lahko omenimo spletno stran proizvajalca, na njej pa so v vsakem trenutku objavljeni podatki o številu rešenih življenj kot posledici uspešnega katapultiranja.



Od potega ročice 2,65 sekunde
Dogajanje na katapultnem sedežu je popolnoma avtomatsko, kar pomeni, da pilotu po potegu ročice za katapultiranje do konca, torej pristanka na tleh, ni treba storiti ničesar več. Avtomatsko delovanje zagotavlja sklop določenih delov sedeža, ki se aktivirajo s pomočjo distribucije smodniških plinov, ki jih proizvajajo pirotehnični naboji. »Ob potegu ročice pilota ramenske vezi zaklenejo na sedež, da se ne more več gibati, hkrati pa začne sedež s pomočjo teleskopske cevi oziroma injection gun prihajati iz kabine. Sedež ima nameščene posebne nože, ki prebijejo pilotsko kabino,« pove štabni vodnik Ržen. »Noge pilota se pospravijo pod sedež, kar omogočijo nožne vezi. Od trenutka, ko pilot potegne ročico, do izmeta stabilizirnega padala, ki stabilizira sedež in glavno padalo, mine le 2,65 sekunde.« Sedež iz letala izvrže s težnostnim pospeškom od 17 do 22 G, zaradi česar pilot izgubi zavest, zato ima sedež jeklenko s kisikom, ki pilotu zagotavlja kisik na višinah, na katerih ga je premalo, hkrati pa mu omogoči, da se hitro zavede.

Ko se glavno padalo odpre, hkrati pilota odklene s konstrukcije sedeža, ki se loči, pilot pa obstane na padalu. V sedežu je nameščen tudi paket s sredstvi za preživetje v naravi, ki vsebuje rešilni čoln, paket zdravil in sredstev za prvo pomoč, plastenko vode, ribiški pribor in druge stvari, kar omogoča pilotu, da preživi ob morebitnem katapultiranju. »Kljub vsej tehnologiji, ki omogoča preživetje pilota, njegovo življenje lahko hitro ogrozi drobna napaka, kot je na primer nepravilno zavezan čevelj ali če pilot nima na sebi rešilnega jopiča, zato je v letalstvu upoštevanje predpisov zelo pomembno, lahko rečemo, življenjskega pomena.«

Do stvari v letalstvu moraš vedno imeti strahospoštovanje
Za brezhibno delovanje katapultnih sedežev je bistvenega pomena ustrezno redno vzdrževanje. V letalskotehnični enoti imajo delavnico, edino v Jugovzhodni Evropi, ki ima certificirano delavnico za vzdrževanje katapultnih sedežev in reševalne opreme. V njej delujejo letalski tehniki orožarji, ki so usposobljeni za tovrstno delo, vendar je pot do letalskega tehnika orožarja dolga, predvsem pa moraš imeti, kot pravi štabni vodnik Ržen, to delo rad, zanje pa je značilna tudi izjemna natančnost. »Najboljši orožar je tisti, ki je živ,« v smehu pove štabni vodnik Ržen. »Sistem izobraževanja je takšen, da te nauči reda,« doda stotnik Trafela, »vendar pa te ne more prevzgojiti. Sam moraš zagotoviti osnovne pogoje, da si lahko letalski tehnik. Kot pri vsaki stvari, ki se je lotiš v življenju, je tudi pri tej tako, da moraš biti redoljuben in natančen ter si želeti opravljati to delo, ki je zelo zahtevno.«

Proces izobraževanja od začetka, ko je kandidat vključen v izobraževanje, do trenutka, ko je sposoben samostojno opravljati postopke vzdrževanja na katapultnih sedežih, je dolg in zahteven. »Govorimo o približno štirih letih intenzivnega izvajanja predpisanega zaporedja šolanj in drugih oblik izobraževanja,« pove stotnik Trafela. Letalstvo je zelo posebno glede pridobivanja in potrjevanja ustreznih pooblastil, pot letalskega tehnika orožarja pa se začne s civilno izobrazbo. »Po uspešno končanem šolanju za podčastnike je posameznik vključen v postopek pridobivanja ustrezne licence letalskotehničnega osebja. Opraviti mora zahtevane module in se aktivno vključiti v vzdrževanje v smislu pridobivanja delovnih izkušenj. Ko dobi licenco, se skladno s potrebami enote lahko vključi v šolanje za vzdrževanje katapultnih sedežev,« opiše pot stotnik Trafela.

Letalski tehniki orožarji imajo opravljena šolanja, ki se izvajajo v tujini, in sicer šolanje za linijsko vzdrževanje katapultnih sedežev v švicarskem Pilatusu, za bazno vzdrževanje katapultnih sedežev pri proizvajalcu sedežev Martin-Baker in za izvajanje pregledov po šestih letih delovanja in vzdrževanje padal pri proizvajalcu sedežev Martin-Baker. »Zelo pomembna je tudi strokovnost osebja, ki vzdržuje katapultne sedeže, saj se zavedamo, da so življenja pilotov odvisna od tega, kako dobro bo opravilo svoje delo. V letalstvu moraš imeti do stvari vedno strahospoštovanje, da boš delo kakovostno opravil.«

Redno vzdrževanje pomembno za brezhibno delovanje sedeža
Bistvenega pomena za brezhibno delovanje delov v katapultnem sedežu in katapultnega sedeža kot celote je ustrezno zagotavljanje rednega vzdrževanja, kar obsega določeno zaporedje aktivnosti, ki se izvajajo skladno s proizvajalčevimi navodili. »Glavni delovni procesi so vezani na pregled celotnega sedeža in njegovih delov. Vsak del posebej je treba razstaviti, ga pregledati, po priporočilu proizvajalca sedežev zamenjati posamezne sestavne dele in po sestavljanju ustrezno preizkusiti,« pove štabni vodnik Ržen. Z zmogljivostmi, ki jih imajo trenutno v LETEHE, so sposobni samostojno izvesti vse faze zahtevanih pregledov, razen dela, ki se navezuje na pregled padal, saj trenutno nimajo stolpa za njihovo sušenje.

»Za celoten pregled mora biti delavnica za vzdrževanje opremljena s kompletom več specialnih orodij in testne opreme, velik poudarek pa namenimo tudi nadzoru nad stanjem orodja ter naprav.« Kot je dejal, ima vsako orodje, ki ga uporabljajo v delavnici, vgravirane inicialke tehnika, ki ga uporablja. Pri specialnih orodjih je embalaža, v kateri je shranjeno, narejena tako, da se hitro vidi, ali kakšno orodje manjka. »Zgodilo bi se lahko, da bi tehnik založil majhen izvijač. Pilot, ki je tik pred vzletom, bi moral ustaviti polet, saj je zelo nevarno, da bi orodje ostalo v letalu. Dokler ne bi našli izvijača, pilot ne bi smel poleteti.«

Inženiring v sestavi LETEHE skrbi za nemoten potek vzdrževanja katapultnih sedežev in tehnično pripravo dela, spremlja novosti ter morebitne spremembe postopkov vzdrževanja, sodeluje z dobavitelji in proizvajalci posameznih delov, skrbi za nemoteno dobavo rezervnih delov, pripravlja delavniško dokumentacijo za izdelavo pripomočkov za potrebe delavnice za vzdrževanje sedežev in podobno.

Pred poletom mora biti letalo pregledano in kar 80 odstotkov tega pregleda je namenjenih katapultnemu sedežu. »Med življenjem in smrtjo je pri katapultnem sedežu zelo tanka črta. Že v delavnici pregledamo celoten sedež, pred poletom pa dodatno pregledamo, ali je vse pritrjeno pravilno. Sedež ima le dve pomanjkljivosti, in sicer, da ne ve, kdaj mora iz letala, zato je pilot tisti, ki mora potegniti ročico, druga napaka pa je, da ko pilot enkrat potegne ročico, ni poti nazaj.«

Lahko bi dejali, da so letalski tehniki orožarji pomemben del mozaika, ki predstavlja zmožnost uspešnega usposabljanja pilotov SV in učinkovitega ter predvsem varnega bojnega delovanja enot vojaškega letalstva.

Besedilo: Nataša Oblak, revija Slovenska vojska, Letnik XXI/2
4. februar 2013, strani 32 in 33
Fotografije: Borut Podgoršek

---

Glavni deli katapultnega sedeža martin-baker MkCH111A:
– kad sedeža s pripadajočimi deli (sistem ročice za katapultiranje, pomožni sistem za aktiviranje posameznih sklopov sedeža, če določene faze katapultiranja niso pravilno izvedene, sistem za nastavitev sedeža, sistem za izmet uteži za izvlek pomožnega in glavnega padala, sistem za pravilno namestitev pilota pred katapultiranjem, jeklenka s kisikom, ki pilotu zagotavlja kisik na višinah, na katerih ga je premalo, itn.);
– sklop padala za stabiliziranje in glavnega padala;
– komandni sistem, ki posadki omogoča katapultiranje iz sprednjega oziroma zadnjega dela kabine, kar se uporablja, ko sta v letalu pilot inštruktor in učenec;
– paket s sredstvi za preživetje v naravi (rešilni čoln, paket zdravil, paket sredstev za prvo pomoč, plastenka vode itn.)