Ura me zbudi ob pol šestih zjutraj. Zunaj je tema, sneg naletava že tretji dan in kljub temu moram na pot. Na Brnik. Ceste so prazne, sem ter tja srečam plug in hitro sem spet na toplem. Pijem čaj, gledam skozi okno na letališko ploščad. Vrvež, lučke in snežinke dajejo lažen občutek predprazničnega dogajanja. Ostrejši pogled pove, da so to marljivi delavci zimske službe Aerodroma Ljubljana, ki s plugi, traktorji, snegoodmetalci, bagerji, kamioni, lopatami in še kako drugače skrbijo, da bo letališče ostalo odprto. Nočni izmeni je to uspelo. Namesto na letalo me varnostniki pospremijo skozi službeni vhod. Dan bom preživel v druščini, ki omogoča letenje tudi v najbolj ekstremnih zimskih razmerah.
Sprejme me Ciril Kern, ki je na Aerodromu Ljubljana vodja gradbeno komunalne službe, in mi najprej razloži, da so od nočne izmene ob šestih zjutraj prevzeli delo in da je napoved za cel dan slaba. V zadnjih dneh je zapadlo več kot pol metra snega, danes ga pričakujejo še 20cm. V primeru tako obilnih snežnih padavin najprej poskrbijo, da je vzletno pristajalna steza (VPS) očiščena. Prav zato se je po njej vil konvoj petih plužnih vozil s krtačami in puhalniki, ki 3300m dolgo VPS očistijo 'v nulo' v dobrih 8 minutah. V gosjem redu s hitrostjo do 50km/h od sredine VPS proti njenemu robu odstranijo sneg in plundro. Postopek ponovijo v nasprotni smeri. Skupno kar 35m v širino. Ko zaključijo en cikel, se za njimi po VPS s svojim rumenim Saabom zapelje tudi Janez Urh, ki je vodja izmene zimske službe, in pomeri drsnost površine. Pove mi, da mora voziti med
Poleg plužne skupine so delavci zimske službe istočasno čistili tudi letališko ploščad in s snegom prekrita letala. V eni izmeni dela 14 ljudi, ki sicer prihajajo iz različnih letaliških operativnih služb. Adriinih letal so se najprej lotili njihovi mehaniki in očistili površine, ki jih lahko dosežejo z lestvami. Njihovo delo so iz posebnih vozil s košarami nadaljevali delavci letališke zimske službe. Očistili so repne površine, trup, motorje in krilo. Ura je tekla in z Janezom sva se že četrtič peljala po VPS. Kar petintrideset let je že zaposlen na letališču in delo mu je postalo že rutina. Kljub temu še vedno z zanosom pripoveduje, da je vsak dan drugačen in da rad opravlja svoje delo. Večina ljudi, ki je zaposlenih v letalski industriji svojega dela ne jemlje kot delo, ampak ga opravljajo iz velike ljubezni do letalstva. Ko se konvoj plužne skupine umakne iz VPS, Janez v stolp sporoči, da je alfa prosta. Količnik drsnosti je bil tokrat nad
Vse manevrske površine imajo svoja letalska imena, tako, da vsi vpleteni natančno vedo, o katerih površinah teče beseda. Skupno zimska služba skrbi za čiščenje več kot 700.000m2 površin oziroma površine stotih nogometnih igrišč. Radijska zveza je skoraj pregorela, saj so iz kontrole letenja zahtevali zadnje podatke o drsnosti in o stanju na VPS ter spojnicah. čŒez pet minut je bil predviden odhod letala v Munchen, nekoliko kasneje Frankfurt in na Dunaj. Adriin regionalec CRJ200 se je postavil na pozicijo za de-icing in postopek razledenitve se je začel. Voznik rezledenilca Jani Podrepšek se je previdno približal letalu, medtem pa je operater sistema za rezledenitev Franci Zaplotnik natančno poškropili trup letala, krilo in rep. Postopek razledenitve opravijo z glikolom, ki je vrsta alkohola in znižuje zmrzišče vode. Glede na vremenske razmere izbirajo med štirimi vrstami glikola (tip I, II, II ali IV), ki jih po potrebi mešajo z vodo. Tekočine imajo različno viskoznost in so različno obarvane, da jih lažje ločijo. Preden letalo zapusti mesto 
razledenitve morajo biti površine trupa, kril in repa popolnoma očiščene snega in ledu. Vsaka nečistoča (led, sneg, ivje ali ledeni dež) bi namreč lahko povzročile zmanjšanje vzgonskega količnika krila in tako podaljšale vzletno pot letala ali celo preprečile vzlet letala ali povzročile padec na tla, kar bi pomenilo katastrofo. Nanesena tekočina pa določen čas preprečuje formiranje ledu in prav zato mora letalo čim prej po opravljenem postopku vzleteti. Ob vzletu tekočina odteče s zaščitenih površin in letalo lahko varno vzleti. Tekočino, ki med razledenitvijo odteče z letala zbirajo v drenaži in gre v čistilno napravo. Poleg de-icinga imajo letala vgrajena tudi sistem za preprečevanje zaledenitve anti-icing. Ta sistem ščiti vstopnik za zrak v motorje, prednji rob krila in najpomembnejša zunanja tipala na letalu.
A vrnimo se nazaj na ploščad. Snega je toliko, da ga odvažajo s tovornjaki in tudi robne luči se ne vidijo več. Ciril Kern pove, da bodo morali v zelo kratkem času odkopati vse robne luči, saj so izjemno pomembne za varno manevriranje letal. Ker je luči neskončno veliko, se včasih zgodi, da zimski službi pridejo na pomoč tudi delavci iz režije. Ker je bila nedelja in režijci ne delajo, jih bodo razveselili jutri, pravi Ciril.
Letošnja zima po količini snega in porabi sredstev za preprečevanje zaledenitve ne izstopa. Letališče je bilo zaradi snega zaprto le redko, in še takrat samo za nekaj ur. Nazadnje se je to zgodilo v sezoni 2009/2010, ko so bili za promet zaprti štiri ure. Sneg jih le redko preseneti, če pa jih, mora biti res hudo. Po petih urah neprekinjenega dela pa je bila huda tudi lakota. Moja zimska ekipa se je prvič ta dan lahko razveselila toplega obroka. Potniki na letalih so ga bili deležni kmalu po vzletu njihovih letal, ki so jih tudi po zaslugi zimske službe varno prepeljala na njihove cilje.
• Zaščita pred ledom Anti-Icing in de-icing
Za nemoteno delovanje letališča v zimskih razmerah na letališču skrbi zimska služba Aerodroma Ljubljana. V »zimski jati« je 28 vozili. S čiščenjem morajo začeti takoj, ko začne snežiti oz. najkasneje, ko zapade
Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek
FB - Fotogalerija
facebook.com
youtube.com
linkedin.com
twitter.com
instagram.com