Kontrola zračnega prometa Slovenije (KZPS) je danes predstavila novo poslovno stavbo in nov Center za kontrolo in vodenje zračnega prometa (ATCC) na Letališču na Brniku. Novi prostori na brniškem letališču bodo omogočili razvoj in napredek ATC centra ter zadostili potrebam po porastu zračnega prometa. Kapaciteta ATCC je kar 100% večja od tiste na stari lokaciji.
Najsodobnejši ATC center v regiji
KZPS je svoje dosedanje delovne prostore v kletni etaži na Kotnikovi ulici 19a v Ljubljani prerasla tako v tehničnem kot v merskem pomenu. Kar dvajset let pa je trajalo, da so kontrolorji zračnega prometa dobili nove prostore. V času po
osamosvojitvi Slovenije so se namreč preselili v improvizirane prostore, kjer naj bi ostali le nekaj let. Gradnjo in selitev pa je preprečila tudi afera čŒista lopata, ki je projekt ATCC zakasnila za nekaj let. Prav ta konec tedna pa naj bi afera dobila tudi sodni epilog.
Franc Željko Županič, direktor Kontrole zračnega prometa Slovenije je povedal, da zaključek gradnje Centra za kontrolo in vodenje zračnega prometa na brniškem letališču pomeni zaključek modernizacije sistema za vodenje in kontrolo ter narekuje prihodnje standarde pri zagotavljanju varnosti v zračnem prometu. Po Županičevih besedah investicija v nov ATCC (Air Traffic Control Center) in posledično vlaganja v posodobitev sistemov ter naprav zagotavlja zadostne kapacitete za varno in kvalitetno izvajanje storitev vodenja in kontrole zračnega prometa v slovenskem zračnem prostoru glede na predvideno rast prometa v prihodnosti. ATCC bo tako zadostoval za nadaljnjih 30-40 let. Zgradba oblike ribe ima neto površino 10.800m2, od tega po 1000m2 tehničnih in operativnih prostorov. Razteza se v petih etažah, dveh pod nivojem in treh nad nivojem. Najvišja točka zgradbe je 15m, antenskega dela pa 22,6m.
Investicija, ki še ni popolnoma zaključena znaša 27 milijonov evrov je v celoti financirana iz lastnih sredstev KZPS in ne presega ocenjene investicijske vrednosti za več kot 10%. Naslednja investicija, ki KZPS še čaka bo izgradnja novega letališkega stolpa. Ta bo stal na mestu starega vladnega hangarja in bo visok približno 40m. G
lede na terminalski promet na letališču Brnik pa Županič ocenjuje, da novega stolpa ne bodo začeli graditi v naslednjih petih letih. Stari stolp za enkrat omogoča nemoteno delovanje navigacijskih služb.
Selitev opreme
Selitev je bila zasnovana na način najbolj optimalne implementacije nujnih sprememb programske opreme in nakupa nove strojne opreme, kar narekuje varen in stroškovno izjemno učinkovit način. Strojna oprema sistemov za vodenje in kontrolo zračnega prometa je bila kupljena na novo, saj je bil investicijski ciklus opreme načrtovan tako, da večina strojne opreme v Ljubljani zaključuje pričakovano življenjsko dobo. Programska oprema, ki predstavlja večino vrednosti sodobnih sistemov za vodenje in kontrolo zračnega prometa, pa je bila iz Ljubljane premaknjena in nameščena z minimalnimi spremembami. Žiga Ogrizek, vodja projekta operativne migracije je povedal, da kontrolorji danes že sedmi dan delajo iz nove lokacije. Preklop iz stare na novo lokacijo so izvedli v noči iz 12. na 13. marec. Od takrat delajo iz obeh lokacij s tem, da je center na Kotnikovi v Ljubljani deluje kot rezerva (back up). Prav
preklop iz starega na novi center je po Ogrizkovih besedah najbolj kritičen del selitve, saj se nadzor zračnega prometa izvaja 24 ur dnevno in se ga ne da ustaviti. Kljub temu so za vsak primer zmanjšali kapaciteto za 20%, (sprejeti so bili pripravljeni toliko manj letal) saj je varnost na prvem mestu. V primeru izpada novega ATCC na Brniku bi nadzor nad letalskim prometom takoj prevzeli iz ATCC v Ljubljani, a se to ni zgodilo. V soboto 16. marca so dosegli 100% kapaciteto v zračnem prostoru in delo opravili brez zamud. čŒe bo šlo vse po načrtih bodo staro lokacijo na Kotnikovi v Ljubljani ugasnili jutri zvečer. Od 21. marca naprej bodo delali le še iz nove lokacije. Sam način dela kontrolorjev ostaja enak, spremenili pa se bodo pogoji za delo.
O tehnični plati selitve pa je spregovoril Matej Eljon, vodja projekta tehnične migracije, ki je povedal, da je bila selitev nujna in prepotrebna ter dodal »Danes imamo sodobno in lepo stavbo, hkrati pa tudi sodobno tehnološko opremo in naprave. Na stari lokaciji ni bilo prostorskih in infrastrukturnih pogojev, da bi sistem lahko posodobili in razširili v skladu z napovedmi povečanja prometa v naslednjih letih
zato je selitev na novo lokacijo prava izbira.« Večina strojne opreme je nova, programska oprema pa je enaka kot na stari lokaciji. Nekaj opreme so dokupili ostalo pa preselili. Projekt bo končan konec letošnjega leta, ko bodo demontirali tudi opremo na stari lokaciji in jo uničili, premestili na ostale lokacije (teh je po Sloveniji več kot 30) ali uporabili kot rezervo. Projekt ATCC je sicer večinoma plod slovenskega znanja.
Andrej Šubic, vodja projekta Stavba je povedal, da so s prvim delom projekta začeli leta 2008 in ga zaključili z gradbenim dovoljenjem oktobra 2009. Kljub pretresom v slovenskem gradbeništvu je vse potekalo gladko. Z gradnjo so začeli konec oktobra 2009, gradbena dela pa so zaključili konec leta 2010. »Leta 2011 smo intenzivno pristopili k izvajanju obrtniških in inštalacijskih del, poleti 2011 pa so pričeli kolegi iz tehničnega oddelka že z gradnjo prvih operativni inštalacij. Konec leta 2012 smo pridobili uporabno dovoljenje.« je bil zadovoljen Šubic.
Investicija je bila v celoti financirana iz lastnih sredstev, ki jih KZPS pridobiva predvsem iz naslova pristojbin za opravljene storitve navigacijskih služb zračnega prometa v slovenskem zračnem prostoru in s prihodki iz naslova drugih storitev v okviru izvajanja navigacijskih služb zračnega prometa.
KZPS trenutno zaposluje 215 ljudi (od tega 104 licencirane kontrolorje), ki imajo povprečno bruto plačo 5800 evrov. Županič pravi, da večjega zaposlovanja ne pričakuje. KZPS večino denarja zasluži v tujini, saj večino storitev izvajajo za tuje družbe. Kar 92% prihodkov predstavljajo storitve opravljene za letalske družbe, ki letijo preko Slovenije in tu sploh ne pristanejo. Med prvimi desetimi po Županičevih besedah ni Adrie Airways.
Minister v odhodu čŒernač si je ogledal nove prostore Kontrole zračnega prometa
Ob ogledu novih prostorov, ki na pomemben, tudi arhitekturen način zaznamujejo prostor, je minister izrazil veselje, da lahko to priložnost deli z direktorjem, njegovimi sodelavci in ostalimi prisotnimi. Novi prostori bodo nudili ugodno delovno okolje tistim, ki skrbijo za varnost našega neba in potnikov. »Pomembno se mi zdi, da so po dolgih letih zaposleni dobili ustrezne delovne razmere. Pomembno je tudi, da bo investicija zaključena v predvidenih finančnih okvirih.« Pri tem je minister poudaril, da je po oceni povečanja frekventnosti uporabe zračnega prostora in storitev, ki jih potrebuje ta prostor, za zagotavljanje ustrezne varnosti to pomemben vidik. »Ne nazadnje se bo letalski promet povečal tudi zaradi vzpostavitve nove letališke infrastrukture, ne samo v Ljubljani, temveč tudi v Mariboru in v Portorožu.«
Minister čŒernač se je zahvalil vsem, ki so na tak ali drugačen način sodelovali pri izvedbi te investicije, direktorju dr. Francetu Željku Županiču, ki je dobro opravljal to delo in »računam, da ga bo tudi v prihodnje, dela je namreč še veliko. Želim vam, v prid varnosti, uspešno delo tudi v prihodnje«, je končal minister čŒernač.
Za leto 2012:
Povprečen dan je imel 734 operacij.
Največ prometa je bilo 07.07.2012 - 1263 operacij.
Najmanj prometa je bilo 25.12.2012 - 288 operacij.
Iz arhiva
• KZPS - predstavitev
• Pogovor z Francem Željkom Županičem
• Pogovor z Andrejem Šubicem
• Pisarna z najlepšim razgledom
Fotogalerija - FB
Foto: Borut Podgoršek
KZPS je svoje dosedanje delovne prostore v kletni etaži na Kotnikovi ulici 19a v Ljubljani prerasla tako v tehničnem kot v merskem pomenu. Kar dvajset let pa je trajalo, da so kontrolorji zračnega prometa dobili nove prostore. V času po

Franc Željko Županič, direktor Kontrole zračnega prometa Slovenije je povedal, da zaključek gradnje Centra za kontrolo in vodenje zračnega prometa na brniškem letališču pomeni zaključek modernizacije sistema za vodenje in kontrolo ter narekuje prihodnje standarde pri zagotavljanju varnosti v zračnem prometu. Po Županičevih besedah investicija v nov ATCC (Air Traffic Control Center) in posledično vlaganja v posodobitev sistemov ter naprav zagotavlja zadostne kapacitete za varno in kvalitetno izvajanje storitev vodenja in kontrole zračnega prometa v slovenskem zračnem prostoru glede na predvideno rast prometa v prihodnosti. ATCC bo tako zadostoval za nadaljnjih 30-40 let. Zgradba oblike ribe ima neto površino 10.800m2, od tega po 1000m2 tehničnih in operativnih prostorov. Razteza se v petih etažah, dveh pod nivojem in treh nad nivojem. Najvišja točka zgradbe je 15m, antenskega dela pa 22,6m.


Selitev opreme
Selitev je bila zasnovana na način najbolj optimalne implementacije nujnih sprememb programske opreme in nakupa nove strojne opreme, kar narekuje varen in stroškovno izjemno učinkovit način. Strojna oprema sistemov za vodenje in kontrolo zračnega prometa je bila kupljena na novo, saj je bil investicijski ciklus opreme načrtovan tako, da večina strojne opreme v Ljubljani zaključuje pričakovano življenjsko dobo. Programska oprema, ki predstavlja večino vrednosti sodobnih sistemov za vodenje in kontrolo zračnega prometa, pa je bila iz Ljubljane premaknjena in nameščena z minimalnimi spremembami. Žiga Ogrizek, vodja projekta operativne migracije je povedal, da kontrolorji danes že sedmi dan delajo iz nove lokacije. Preklop iz stare na novo lokacijo so izvedli v noči iz 12. na 13. marec. Od takrat delajo iz obeh lokacij s tem, da je center na Kotnikovi v Ljubljani deluje kot rezerva (back up). Prav



Andrej Šubic, vodja projekta Stavba je povedal, da so s prvim delom projekta začeli leta 2008 in ga zaključili z gradbenim dovoljenjem oktobra 2009. Kljub pretresom v slovenskem gradbeništvu je vse potekalo gladko. Z gradnjo so začeli konec oktobra 2009, gradbena dela pa so zaključili konec leta 2010. »Leta 2011 smo intenzivno pristopili k izvajanju obrtniških in inštalacijskih del, poleti 2011 pa so pričeli kolegi iz tehničnega oddelka že z gradnjo prvih operativni inštalacij. Konec leta 2012 smo pridobili uporabno dovoljenje.« je bil zadovoljen Šubic.

KZPS trenutno zaposluje 215 ljudi (od tega 104 licencirane kontrolorje), ki imajo povprečno bruto plačo 5800 evrov. Županič pravi, da večjega zaposlovanja ne pričakuje. KZPS večino denarja zasluži v tujini, saj večino storitev izvajajo za tuje družbe. Kar 92% prihodkov predstavljajo storitve opravljene za letalske družbe, ki letijo preko Slovenije in tu sploh ne pristanejo. Med prvimi desetimi po Županičevih besedah ni Adrie Airways.
Minister v odhodu čŒernač si je ogledal nove prostore Kontrole zračnega prometa
Ob ogledu novih prostorov, ki na pomemben, tudi arhitekturen način zaznamujejo prostor, je minister izrazil veselje, da lahko to priložnost deli z direktorjem, njegovimi sodelavci in ostalimi prisotnimi. Novi prostori bodo nudili ugodno delovno okolje tistim, ki skrbijo za varnost našega neba in potnikov.
Minister čŒernač se je zahvalil vsem, ki so na tak ali drugačen način sodelovali pri izvedbi te investicije, direktorju dr. Francetu Željku Županiču, ki je dobro opravljal to delo in »računam, da ga bo tudi v prihodnje, dela je namreč še veliko. Želim vam, v prid varnosti, uspešno delo tudi v prihodnje«, je končal minister čŒernač.
Za leto 2012:
Povprečen dan je imel 734 operacij.
Največ prometa je bilo 07.07.2012 - 1263 operacij.
Najmanj prometa je bilo 25.12.2012 - 288 operacij.
Iz arhiva
• KZPS - predstavitev
• Pogovor z Francem Željkom Županičem
• Pogovor z Andrejem Šubicem
• Pisarna z najlepšim razgledom
Fotogalerija - FB
Foto: Borut Podgoršek