Kontrola zračnega prometa Slovenije je družba, ki je usposobljena za varno in učinkovito vodenje letalnikov v vseh fazah leta. Del tega sistema je tudi sektor letalskih telekomunikacij (SLT) oziroma tehnična služba kontrole zračnega prometa. Po mesecih priprav, inštalacij in testiranj smo v noči na letošnji 13. marec preklopili vse sisteme centra za kontrolo in vodenje zračnega prometa iz Ljubljane, na novo lokacijo na Brnik. To je zagotovo največji dosežek družbe v njeni zgodovini.

Najbolj pogosta predstava o kontroli zračnega prometa je nadzorni stolp na letališču s pogledom na vse strani neba. To vsekakor drži, vendar je potrebno poudariti, da je letališka kontrola zračnega prometa le manjši del, ki se izvaja na mednarodnih letališčih in v njihovi neposredni okolici. Preostali del predstavlja radarska kontrola zračnega prometa, ki zajema celotno Slovenijo in je do nedavnega delovala v središču Ljubljane na Kotnikovi ulici. Tehnična služba kontrole zračnega prometa Slovenije pokriva oba segmenta, tako letališki kot radarski del.



Tehnologija radarske detekcije je že zelo stara in se po principu delovanja že desetletja ni spremenila. Novosti na radarjih so predvsem pri računalniški obdelavi in prikazu ter količini pridobljenih informacij. V Kontroli zračnega prometa Slovenije je aktivno vključenih pet radarjev. Glavna dejavnost tehnične službe pa je vzdrževanje električnih in mehanskih delov, nastavitve občutljivih parametrov, meritve in redno spremljanje pravilnosti delovanja vsakega izmed njih.

Podvojeni sistemi
Dvosmerna radijska zveza med pilotom in kontrolorjem se šteje kot najbolj pomembno sredstvo za varno vodenje in kontrolo zračnega prometa. Enako kot ostali tehnični sistemi, je tudi sistem za govorno komunikacijo podvojen. Za komunikacijo se uporabljajo oddajno/sprejemne radijske postaje, ki so razporejene po vsej Sloveniji. Vsako kontrolorsko delovno mesto je opremljeno tudi z neodvisno (baterijsko) radijsko postajo, ki bi služila za primer popolne odpovedi sistema ali električnega napajanja. Z enako skrbnostjo je potrebno vzdrževati tako aktivne, kot tudi rezervne radijske postaje. Podobno velja tudi za operativne telefonske sisteme.

Zemeljska navigacijska sredstva so namenjena pilotom za določanje položaja in orientacije letalnika. Med najbolj zahtevna navigacijska sredstva, ki jih vzdržuje tehnična služba kontrole zračnega prometa, sodi sistem za instrumentalno pristajanje (Instrument Landing System – ILS). Antene sistema ILS formirajo precizen radijski signal, ki se širi v prostor, v smeri pristajalne steze. Ta signal letalu omogoča, da se tudi v razmerah zmanjšane vidljivosti varno (v osi steze in pod primernim kotom) spušča proti točki pristanka na letališču. V Sloveniji je takšen sistem nameščen na letališčih v Ljubljani in Mariboru.

Vsakodnevni pregled sistemov
Tehnično nadzorni center (TNC) je osrednji del tehnične infrastrukture v Kontroli zračnega prometa Slovenije. V njem se izvaja nadzor nad vsemi tehničnimi sistemi in infrastrukturo, kot so strežniki za obdelavo radarskih podatkov, telekomunikacijski sistemi za povezavo s sosednjimi kontrolami, sistemi za obdelavo vremenskih podatkov, elektroenergetski sistemi, navidez nepregledna množica žic in računalnikov ... Vsi operativni sistemi se dnevno pregledajo ob primo-predaji dežurstva.

Po vsej Sloveniji je razporejenih več kot 30 tehničnih objektov, ki zahtevajo redno vzdrževanje in stalno pripravljenost tehnične službe za odpravo morebitnih napak. Slednje je potrebno obravnavati kot sestavni del sistema, saj vsak tehnični sistem lahko odpove – pa če je še tako skrbno načrtovan in testiran. Tega se globoko zavedamo vsi, ki delamo v tehnično nadzornem centru. Celoto, ki naj je kar se da varna in učinkovita, zato tvorijo tehnična sredstva, osebje in predpisani postopki. Kljub občasnim napakam, je na koncu najbolj pomembno, da ne odpove sistem kot celota.

Navidez zastarele tehnologije
»Načrtovanje tehničnih sistemov in infrastrukture za vodenje in kontrolo zračnega prometa se bistveno razlikuje od načrtovanja komercialne informacijske in komunikacijske infrastrukture. Kljub temu, da je cena izvedbe med glavnimi cilji, pa je najpomembnejši cilj varnost zračnega prometa. Funkcionalnost sistema mora biti primerna in prilagojena varni uporabi (uporabniki so tipično kontrolorji in/ali piloti), poseben poudarek pa je namenjen zagotavljanju ustrezne zanesljivosti in razpoložljivosti sistemov, kar se običajno rešuje s podvojeno ali potrojeno arhitekturo ter z implementacijo dodatnih sistemov z nadomestno funkcionalnostjo. Šele ko so zahteve s področja letalske varnosti izpolnjene, nastopi stroškovni vidik projektiranja. (slika: Najsodobnejši radar Kontrole zračnega prometa Slovenije je inštaliran na letališču Brnik.)

Predvsem zahteve po visoki razpoložljivosti sistemov pa so vzrok za navidez zastarele tehnologije, ki se pogosto uporabljajo v sistemih kontrole letenja. Tehnologije»neposredno iz laboratorija« so običajno funkcionalno napredne in stroškovno učinkovite, a njihova zanesljivost se običajno pokaže šele po nekajletni uporabi. Zato pri načrtovanju sistemov dajemo prednost tehnologijam, kjer je zanesljivost že dokazana z množično ali dolgotrajno uporabo. Tipično je zamik pri uvajanju novih tehnologij približno desetletje v primerjavi s komercialnimi sistemi,« pravi mag. Matej Eljon, vodja sektorja letalskih telekomunikacij.

Nov center KZPS na Brniku

Besedilo: mag. Zoran Bošnjak, razvojni inženir, Kontrola zračnega prometa Slovenije
Foto: Rado Križ, Zoran Bošnjak in arhiv S5