Ljudem je dal umetnost. Ljudem je dal medicino. Ljudem je dal mehaniko. Ljudem je dal arhitekturo. Ljudem je dal krila. Ljudem je dal še marsikaj in spremenil svet. Genij je le ena od besed s katero največkrat opišejo Leonarda da Vincija.
Retrospektiva njegovega življenja je enciklopedija v kateri vsakdo najde kaj zase. Delček bogate da Vincijeve zapuščine je na ogled tudi na GR v Ljubljani. Obisk razstavišča postreže z najbolj eminentnimi da Vincejevimi izumi, deli, odkritji in spoznanji.
Tu se bomo dotaknili predvsem pionirskega dela da Vincija na področju aerodinamike, teorije letenja in izdelave letalnih naprav.
Najbolj znana da Vincijeva skica se imenuje Macchina Volante. Na risbi je skiciran letalec, ki leži z obrazom navzdol, v tem položaju pa ga držijo jermeni. Stopala položi na stremeni na zadnjem delu letalne naprave. Z nogami premika vrvi in škripčevje s tem pa spušča in dviga krilo. Z vzvodi zraven glave spreminja smer letenja. Gibanje te naprave spominja na ptičji let, med katerim se krila tudi upogibajo in krčijo proti trupu naprave. Skrivnost letenja je preučeval na pticah, ki jih je tudi seciral.
Žal pa so vse njegove naprave, ki za pogon izkoriščajo mišično moč človeka neuporabne. Leonardo je svoje študije in skice o znanosti in tehniki zapisoval v zvezke. Skupno jih je za kar 13.000 strani. Med njegovimi deli so tudi prhutajoče krilo, anemoskop, zračni vijak-predhodnik helikopterja in padalo kvadratne oblike (z repliko so uspešno izvedli skok iz letala).
Danes bi lahko rekli, da se je iz njegovih idej razvilo vse kar leti in še marsikaj kar je za samo letenje pomembno. Od mehanskih sklopov, ki spreminjajo vrtenje v premočrtno gibanje, ležajev pa do merilnih naprav, ki so merile hitrost vetra in smer vetra, naklon letalne naprave ter škripčevja, ki je pomembno tudi pri upravljanju smeri letenja.
Res, da so bile to primitivne naprave, a koncept je bil pravi. Iz njih so se razvila orodja, naprave in stroji, ki danes omogočajo letenje. Danes bi dejali, da je Leonardo razmišljal izven okvirjev. Ustvarjal je v petnajstem in šestnajstem stoletju, ko je imel na razpolago le domišljijo in umski dar. Sprehod med njegovimi eksponati razkrije uporabnost njegovih idej v vsakdanjem življenju. Nekateri njegovi izumi so bili uporabni že za čas njegovegaživljenja, nekateri šele stoletja kasneje. Pomembno pa je, da je uresničil svoje zamisli. Med ogledom njegovih naprav sem pomislil ali bi danes znal narediti preprost viseči most ali pa morda vrvni žerjav. Zataknilo bi se mi že pri skici! Spraviti idejo v stvarnost pa bi bil morda še večji izziv. Kljub temu, da se nam danes stvari zdijo samoumevne pač niso. Leonardo je bil res genij.

Na koncu razstave je tudi študija Zadnje večerje in Mone Lise. Izjemni likovni deli da Vincija sta predmet neskončnih razprav in analiz. Ob ogledu vseh možnih posnetkov se mi je zastavilo vprašanje ali je v ozadju njegovih umetniških del res polno zgodb in morda prevar ali pa je umetnik slikal po navdihu in ni razmišljal o razkritju svetih skrivnosti o katerih lahko beremo v romanu Da Vincijeva šifra ameriškega pisatelja Dana Browna.
Fotogalerija FB


