Friedrichshafen ob Bodenskem jezeru je vsakoletno stičišče vseh, ki na področju splošnega letalstva predstavljajo svoje inovacije, izdelke in storitve. Med njimi je vsako leto tudi veliko slovenskih proizvajalcev, ki krojijo sam svetovni vrh.

Letos se je na sejmu predstavilo 630 razstavljavcev iz 35 držav. Kar 70% od 32.600 obiskovalcev (2012: 30.800) je bilo iz letalske stroke. Veliko zanimanje za nova letala in nove tehnologije je stroki predstavilo tudi osem slovenskih podjetij, ki so se na sejmu predstavila v skupinski predstavitvi slovenskega gospodarstva pod okriljem SPIRIT Slovenija Javna Agencija, nekaj pa jih je nastopilo samostojno. Sejem Aero sicer organizira družba Messe Friedrichshafen, ki v mestu z 60.000 prebivalci letno organizira kar 24 različnih sejmov, več kot sejemski mesti Ljubljana in Celje skupaj. Vodja projekta Aero Roland Bosch je povedal: »Show je izjemno pomembno stičišče letalskih strokovnjakov. Inženirji in konstruktorji si lahko izmenjajo mnenja in ideje na konferencah in srečanjih, ki potekajo v času sejma.«

Sejem se razprostira v dvanajstih velikih sodobnih dvoranah s prostorom za statični del sejma in neposrednim dostopom do letališke steze. Investicija v infrastrukturo je bila vredna 200 milijonov evrov, na račun sejemske dejavnosti pa služi celotna regija. Sejem so leta 1977 organizirali kot bienalno prireditev, sedaj pa poteka vsako leto. Letošnjega, ki je bil 21., se je udeležilo rekordno število razstavljavcev. Predvsem manjšim razstavljavcem, kakršni so večinoma tudi slovenski, vsakoletno obiskovanje sejmov predstavlja velikanske stroške, ki jih sami večinoma ne zmorejo pokriti. SPIRIT Slovenija, ki v imenu države podpira slovensko gospodarstvo, bo letos za nastope na sejmih namenila 1.250.000 evrov. V okviru skupinskih predstavitev slovenskega gospodarstva na sejmih v tujini finančna sredstva namenjajo za zakup neopremljenega razstavnega prostora, zakup tehničnih priključkov in vpis razstavljavcev v sejemski katalog. Finančna sredstva za zgoraj omenjene postavke, ki jih krije agencija, se okvirno gibljejo med 40% in 60 % skupnih stroškov, ki se navezujejo na razstavni prostor. Agencija je za Aero2013 prispevala 30.000 EUR.

Trg splošnega letalstva še vedno stagnira
Finančna kriza se je dotaknila kar nekaj podjetij v tem segmentu, ki so propadla ali pa životarijo. Ivo Boscarol je ob tem dodal: »V letalskem svetu je tako, da če ne napreduješ te jutri ni. To je v bistvu eden naših največjih problemov. čŒe bi mi tržili samo eno letalo bi ga lahko zelo dobro tržili nekaj časa, potem pa bi bilo konec, zato vse, kar zmoremo, vlagamo v razvoj.« Proizvajalci letal splošnega letalstva so lani dobavili le 2133 letal oziroma 0,6% več kot leta 2011. Zadnje leto pred krizo, torej leta 2007, so dobavili 4277 letal. Dobro se godi le proizvajalcem helikopterjev, ki so lani dobavili 1044 helikopterjev vseh kategorij. Absolutno to predstavlja 21% porast v primerjavi z letom 2011. Povprečna starost letal v segmentu splošnega letalstva je 37 let, zato bi v primeru gospodarskega okrevanja povpraševanje po letalih lahko strmo naraslo. Lani so podjetja, ki prodajajo majhna letala, prejela za 18,8 milijard dolarjev naročil. Podjetja, ki so na sejmu Aero2011 sodelovala v okviru skupinske predstavitve, so v času sejma vzpostavila 490 novih poslovnih kontaktov in 31 konkretnih poslov. Podatkov za letos še ni.
 
Sodelovanje na skupinskih predstavitvah na sejmih v tujini omogoča podjetjem predstavitev njihovih izdelkov in storitev. Podjetja v času sejma vidijo kaj dela konkurenca, zaznajo nove trende in usmeritve znotraj določene gospodarske panoge. Slovenski proizvajalci letal, letalskih komponent ter opreme še niso združeni v tako imenovani letalski grozd, a ideje o tem že obstajajo. Ker je njihova dejavnost precej široka, se nekateri zanimajo tudi za razstavljanje na drugih sejmih po svetu. Ivo Boscarol je na razstavnem prostoru Pipistrela gostil tudi zastopnike Pipistrela iz 18 držav. »Kupcem nudimo podporo v 14 jezikih. To je nekoliko drugačen pristop, ki se je izkazal kot izredno dober. Kupci vedo, da, od koderkoli pridejo, bodo lahko o konkretnih problemih govorili v svojem jeziku. Tudi tu je naša prednost pred drugimi.« pravi Boscarol, ki bo v bodoče verjetno samostojno razstavljal Pipistrelova letala na sejmih na Kitajskem, v Rusiji in UAE. V okviru javnega razpisa »Sofinanciranje upravičenih stroškov udeležbe podjetij na mednarodnih sejmih v tujini« agencija podjetjem sofinancira tudi tovrstne nastope, v okviru katerega posamezno podjetje lahko dobi do 8.000 EUR. Skupno imajo za samostojne nastope na voljo 700.000 evrov. Letos bodo organizirali predstavitev slovenskega gospodarstva na 18 mednarodnih sejmih v tujini. Lani je na 12 sejmih razstavljajo 85 slovenskih podjetij.

Slovenska navzočnost
Na Aeru razstavljajo tudi največji akterji v splošnem letalstvu na svetu, kot so Cessna, Pilatus, Piper in Diamond. Christian Dries iz Diamond Aircraft Industries je povedal »AERO Friedrichshafen je res odličen dogodek. Mednarodno gledano je to najpomembnejši sejem na področju splošnega letalstva.« S to trditvijo se strinja tudi Andrej Kolar, iz podjetja Naviter, ki Aero obiskuje že 15 let. »Mi razvijamo softwear, ki je specializiran za pilote, ki letijo brez motorja. To so jadralni piloti, jadralni padalci in zmajarji. Začeli smo z softwerom, ki analizira njihove polete.« Piloti z njihovimi inštrumenti analizirajo lete in se učijo, kako leteti boljše. Zbrane podatke lahko med seboj tudi primerjajo. V Naviterju so razvili tudi program za navigacijo v zraku. »Sedaj prodajamo tudi naprave, na katerih so vsi zemljevidi, zračni prostori že inštalirani tako, da pilot napravo prižge in gre leteti«, pravi Kolar. Na Aeru so predstavili napravo za padalce Oudie, ki so ji dodali variometer (meri hitrost vzpenjanja in spuščanja). Po Kolarjevih besedah je to ena boljših naprav na svetu, ki ima zaslon prilagojen tako, da se podatki na soncu odlično vidijo. Njihovi programi delujejo tudi na androidih in applih, v prihodnosti pa bodo njihovi produkti povezani med seboj preko aplikacije v oblaku, kjer bodo na voljo vse informacije za pilote.

Z razvojem in proizvodnjo navigacijskih naprav za jadralna in v zadnjem času tudi za ultralahka letala se ukvarjajo tudi v podjetju LX navigation. čŒrtomir Rojnik je povedal, da na sejem hodijo že 20 let, saj je eno najpomembnejših stičišč tehnologij, proizvajalcev in publike. »Naši kupci so fizične in pravne osebe ter zastopniki. Razen zaslona in GPS sprejemnika vse razvijamo in izdelujemo v Sloveniji.« pravi Rojnik. 

V zadnjih letih se interes podjetij za sejemske predstavitve na sejmih v tujini izjemno povečuje, pravijo na SPIRIT Slovenija, kar nakazuje, da so sejemske predstavitve za podjetja zelo zanimive in predstavljajo eno ključnih aktivnosti za vstop na tuje trge. Refik Fočič‡ iz Alteng Aircraft iz Sevnice razvija tri letala (amfibijsko, ekranoplan in hoverkraft) z enako zasnovo trupa. Največ vlagajo v razvoj, izdelali pa so tudi model v razmerju 1:1, na katerem opravljajo meritve. »Na podlagi rezultatov meritev bomo izdelali prototipno letalo, ki naj bi vzletelo prihodnje leto. Pravi učinek obiska sejma pa pričakujemo čez tri leta. Najprej želimo, da vidijo, da obstajamo. Naslednje leto pa želimo tudi prodajati«, je povedal Fočič‡. Prodajne partnerja pa že iščejo v podjetju C2P iz Petrovč. Njihov paviljon je krasilo letalo LSA kategorije One. Domen Strenčan iz C2P je povedal: »One je nastal v glavi Iztoka Šalamona. Trup, višinsko in smerno krmilo dobimo iz Veplasa. Krila dobimo iz Slovaške. Motor je rotaksov, avioniko pa kupimo.« Na sejmu so bili prvič pred dvema letoma. V tem času so letalo in razvoj pripeljali tako, daleč, da se pripravljajo na serijsko proizvodnjo. »Računamo, da bomo prihodnje leto izdelali 20 letal. Letalo je za  dve odrasli osebi in dva otroka. Porabi do 16 litrov na uro. Dolet letala je 1600km«, pravi Strečan. Cena letala se bo gibala okrog 150.000 evrov, razvoj pa so financirali iz lastnih sredstev.
 
Na Aeru pa je razstavljal tudi Pavel Potočnik iz Albastarja, katerega dve osnovni dejavnosti sta izdelava jadralnih letal in sestavnih delov za letala (krila in krmila za letalo Sinus). »Razvijamo dvosedežno jadralno letalo s pomožnim bencinskim in električnim motorjem. Razvijamo tudi enosedežno tekmovalno letalo FAI klase. Danes smo pri točki, ko imamo narejen prototip letala, ki že leti. V serijo naj bi prišel v dveh do treh mesecih, kar pomeni, da bo na prvih tekmovanjih poleti lahko že konkuriral«, pravi Potočnik in dodaja, da so zelo zadovoljni s sodelovanjem s SPIRIT Slovenija, pogrešajo pa promocijo njihove ponudbe v agencijskih publikacijah.

Obiskovalci lahko na Aeru vidijo vse kar leti, razen komercialnih, transportnih in vojaških letal. Najbolj je zajeto splošno letalstvo od ultralight in very light kategorij do eno in dvomotornih letal, turbopropelerskih letal, helikopterjev, jadralnih letal, avtogirov, motornih zmajev in seveda dobaviteljev letalskih komponent ter vzdrževalcev letalnikov.

Letalska industrija v Sloveniji je zelo dobro razvita, a izrazito nišno usmerjena in preveč razdrobljena. To pa pomeni veliko večje napore pri prodiranju na svetovni trg in tudi podvajanje poslovnih funkcij, ki pa seveda višajo stroške dela in znižujejo konkurenčnost. Letalski grozd bi bil lahko prvi korak v smeri združevanja slovenske letalske industrije, ki zaposluje vrhunske strokovnjake letalskih strok. S tem se strinja tudi astronavtka Sunita Williams, ki je nedavno obiskala Slovenijo in poletela tudi s Pipistrelovo Panthero.

Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek
Fotogalerija FB