V medijih so se pojavile napačne navedbe o poškodbah na letalu Falcon, ki je v postopku uvajanja v operativno uporabo v Slovenski vojski, in usposabljanju posadke, zato v nadaljevanju posredujemo celovito informacijo o dogajanju.

Kot smo javnost že seznanili, je letalo Falcon od 1.  januarja 2013 zmogljivost Slovenske vojske in je vpisano v register vojaških  zrakoplovov. Z odločitvijo vlade, da se Falcon začne uporabljati za prevoz  državnih organov in da se trži v okviru mednarodnega sistema izmenjave letalskih  prevozov Atares (Air Transport & Air to Air Refuelling and other Exchange of  Services), je bilo treba zagotoviti tudi ustrezno usposabljanje in izobraževanje  posadke ter pridobiti licence. Od 15 članov posadke so vsi zaposleni v stalni  sestavi Slovenske vojske (4 piloti, 4 člani kabinskega osebja in 7 članov  letalsko-tehničnega osebja). Po naših informacijah je na Agenciji za civilno  letalstvo en licenciran pilot za letalo Falcon, ki pa se po povpraševanju ni  odločil za zaposlitev na Ministrstvu za obrambo. Ministrstvo pri odločitvi za  usposabljanje kadrov iz vrst že zaposlenega osebja torej ni ravnalo  neracionalno, kot navajajo nekateri mediji.

Na enem izmed letov, ki so se izvajali v okviru šolanja  pilotov med 17. in 29. junijem 2013, so zaradi toče na letalu nastale manjše  poškodbe. Poškodbe so nastale med pristajanjem na letališču Firence med vodenjem  pristojne kontrole letenja po proceduri za pristajanje. Na območju letališča je  bilo vreme slabo, na priletni poti pa tudi oblak s skrito točo, v katerega je  zašlo več letal, ki so bila prav tako vodena na omenjeno letališče. Posadka  letala Falcon se je po ugotovitvi, da je na območju toče, nemudoma pravilno  odzvala in skladno s postopki zahtevala dovoljenje za prekinitev pristajanja in  za odlet proti domačemu letališču Brnik. Kontrola letenja je zahtevo odobrila  ter posadki dala navodila za odlet iz cone letališča. Za enak postopek se je  odločilo še nekaj letal, medtem ko so druga nadaljevala pristajanje. Vsaj dve  letali, ki sta nadaljevali pristajanje, sta utrpeli precejšnjo škodo. Postopek  posadke je bil pravilen in popolnoma profesionalen.

Letalo so zato po pristanku pregledali člani posadke in  letalski nadzornik za plovnost vojaških zrakoplovov iz vojaškega letalskega  organa. Na podlagi izvedenega pregleda in letalske dokumentacije ter mnenja  proizvajalca letala je odobril zahtevek za tehnični prelet v Švico. Vojaški  letalski organ, ki v SV skladno z 5. a členom Zakona o letalstvu opravlja vlogo,  kakršno ima za civilni zračni promet Agencija za letalstvo, je imel dogodek  popolnoma pod nadzorom.

25. junija je bilo letalo odpeljano v Švico na preventivni  pregled k pooblaščenemu izvajalcu, podjetju Ruag Aviation Geneva, s katerim ima  Ministrstvo za obrambo sklenjeno dveletno okvirno pogodbo za vzdrževanje.  Podjetje je ocenilo, da gre le za površinske poškodbe zaradi toče, ki jih bo  odpravilo ob prvem večjem rednem remontu. Na letalu so bile vidne poškodbe barve  na konusu (nos letala) in počen plastični pokrov za odpiranje vrat v sili.  Poškodbe po strokovni oceni pooblaščenega serviserja torej niso bile take, da bi  kakor koli vplivale na varnost letenja. Poškodbe, ki jih povzroči, toča, so  sestavni del zavarovanja, tako da bo stroške popravila krila zavarovalnica.

Minister za obrambo je nato z delegacijo, v kateri je bil  tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske, 26. junija z letalom Falcon  odpotoval v Libanon na obisk k pripadnikom kontingenta Slovenske vojske v  operaciji Unifil. Prvi let z vladnim predstavnikom je bil opravljen v okviru  zadnje faze šolanja pilotov, ki zahteva tudi let s potniki. Že naslednji dan je  letalo znova poletelo v Ženevo na redni tehnični pregled, ki je bil načrtovan v  mesečnem načrtu vzdrževanja.

Naj ob tem še dodamo, da je bilo tudi število ur obeh letov  v Švico upoštevano v okviru predpisanih ur šolanja pilotov za pridobitev  ustreznih licenc, kar pomeni, da bi te ure naleta med usposabljanjem posadka v  vsakem primeru morala opraviti. Trditev, da pilote usposabljamo na preletih in  poletih v Švici, torej ni točna. Piloti so v okviru šolanja opravili lete na različne destinacije po Evropi, tudi v Švico, z letališča Brnik in se nanj tudi  vračali.