Minister Roman Jakič je v svojem govoru dejal, da se je na tem kraju v obdobju vojne, ki je za človeštvo najhujša tragedija, rojevalo in utrjevalo zavezništvo med ljudmi in narodi, ki traja in se razvija še danes. Pobeg britanskih vojnih ujetnikov z delovišča v Ožbaltu pri Mariboru, njihov pohod s Štajerske v Belo krajino pod vodstvom slovenskih partizanov in njihova osvoboditev je bila po ministrovih besedah edinstvena akcija, ki je lahko uspela na podlagi tega, da so zavezniške sile priznale slovensko narodnoosvobodilno partizansko gibanje kot svojega partnerja v boju proti nacizmu in fašizmu ter da je tudi na osebni ravni obstajalo zaupanje med slovenskimi partizani in zavezniškimi ujetniki. »Ta dogodek je danes za nas dragoceno pričevanje o sodelovanju med našim narodom in drugimi narodi med drugo svetovno vojno …« je poudaril minister Jakič.

Minister je pozornost namenil tudi slovenskim borcem in borkam v narodnoosvobodilnem boju ter dejal, da so slovenski partizani in partizanke poleg tega, da so utirali pot svobodi, s svojim odnosom do pripadnikov zavezniških narodov, ki so potrebovali njihovo pomoč, tudi ustvarjali podlago za diplomatske odnose za čas po koncu vojne. Ob tem je minister za obrambo navedel odlomek iz knjige soorganizatorja junaškega prebega ujetnikov, avstralskega veterana druge svetovne vojne Ralpha Churchesa, ki je v posvetilu svoje knjige Vranov let v svobodo zapisal, da so »hrabri slovenski partizani tvegali več, kot so bili dolžni, s tem ko so pobegle vojne ujetnike vodili prek okupirane dežele.«

Minister je spomnil tudi na pomen civilnega prebivalstva, ki je podpiralo prizadevanja partizanov. Pri tem je navedel nekaj vtisov o ravnanju civilnega prebivalstva na Pohorju, ki jih je v svoji knjigi Beacons in the Night strnil Franklin Lindsay. Med drugim je zapisal, da so kurirske zveze vzdrževali mladi kmečki fantje in včasih dekleta, ki so bili stari komaj 14 let, zrasli na kmetijah v bolj osamljenih goratih predelih.

Minister je med drugim omenil tudi, da so na območju današnje Republike Slovenije delovale zavezniške misije, prek katerih so bili slovenska partizanska vojska in tudi civilni prebivalci med drugo svetovno vojno deležni zavezniške pomoči v obliki hrane, oblačil, zdravil, medicinske opreme ter vojaške opreme in orožja. Z letališča v Otoku pri Metliki ter z letališč Nadlesk in Krasinec so se v svoje baze vračali številni zavezniški vojaki in vojni ujetniki, prek teh letališč je bilo prepeljanih tudi veliko Slovencev in Slovenk, predvsem žensk, otrok in ostarelih ter ranjenih slovenskih partizanov.

Vir: MORS