V letalskem prevozniku zaključujejo pripravo strategije za poslovanje v prihodnjih letih, v upravljalcu brniškega letališča pa po zavrnitvi investicije v nov terminal pripravljajo popravke poslovnih načrtov.

Adria Airways letos posluje po načrtih. V prvih osmih mesecih je ustvarila 1,2 milijona evrov izgube iz poslovanja, kar je 5,7 milijona evrov manj kot v enakem obdobju lani. Število rednih in čarter letov so v skladu z načrti zmanjšali za šest odstotkov, število prepeljanih potnikov pa je doseglo 702.437, kar na letni ravni predstavlja dvoodstotno rast.

Natančni podatki o poslovanju v septembru in oktobru še niso znani, bo pa verjetno od rezultatov v novembru in decembru odvisno, ali bodo ob koncu leta dosegli zastavljeni cilj - pozitivno ničlo, je za STA povedal prvi mož edinega slovenskega letalskega prevoznika Mark Anžur.

V družbi postopno že uvajajo koncept 'manj letov z več potniki', kar je vidno v voznem redu za zimsko sezono, v okviru katere so precej zmanjšali število povezovalnih letov z vozlišči v Frankfurtu, Münchnu in na Dunaju. Izkoriščenost potniške kabine so v prvih osmih mesecih na letni ravni sicer že zvišali za šest odstotnih točk na 73,1 odstotka.

Pripravo strategije poslovanja družbe v prihodnjih letih bodo predvidoma končali v enem mesecu, javnosti pa naj bi jo predstavili v začetku decembra, je napovedal Anžur. Družba se bo v večji meri usmerila v pridobivanje potnikov od točke do točke, manj pa bo povezovalnih letov.

Kot pravi Anžur, zaenkrat ne opažajo, da bi zaradi tega izgubljali poslovne potnike, ki jih je v strukturi Adrie Airways sicer nadpovprečno veliko, okoli 65 odstotkov. Trendi in raziskave namreč kažejo, da je potnikom vse bolj pomembna cena - tudi na račun drugačne storitve, npr. nekoliko daljšega čakanja na let.



Anžur si sicer želi, da bi Adria Airways v prihodnje tudi rasla. Pred časom so letališču v Celovcu predstavili poslovni načrt, po katerem bi slovenski prevoznik letel s tega letališča, npr. v Frankfurt ali Zürich.

Ali bo prišlo do uresničitve ideje, še ni jasno, bo pa Adria Airways najverjetneje odprla bazo v Veroni, od koder bi med drugim letela na Dunaj in v Zürich. Anžurju se ta načrt ne zdi tvegan, saj bo sanacija družbe prihodnje leto končana, v Veroni pa se kažejo potrebe in priložnosti, potem ko je italijanski prevoznik Air Dolomiti opustil nekatere linije.

Adria Airways premostitvenega posojila letošnjo zimo ne bo potrebovala, saj je likvidnostna situacija rešena, poslovno nepotrebno premoženje, ki ga prodaja slovenski letalski prevoznik, med drugim hangar za vzdrževanje letal in letalsko šolo, pa naj bi kupce našlo do konca letošnjega leta.

Vse moči zato že usmerjajo v prihodnjo poletno sezono, ko bodo uvedli kar nekaj novih linij. Nekajkrat tedensko bodo leteli v Varšavo, Prago, London (Gatwick), uvedli bodo linijo Tirana - Frankfurt, medtem ko linije v Dublin ne bo, je potrdil Anžur. Dobro kaže tudi glede nadaljevanja čarterskih povezav s Kuvajtom.

Adria Airways ima trenutno v floti 11 letal - eno letalo airbus A320, dva airbusa A319, štiri letala Canadair Regional Jet CRJ200 in štiri letala Canadair Regional Jet CRJ900. Na srednji rok, nekje do leta 2015, nameravajo iz flote umakniti vsa letala CRJ200 in jih nadomestiti z večjimi.

Adria Airways je tudi na seznamu 15 podjetij, ki jih je vlada Alenke Bratušek predvidela za privatizacijo, čeprav se je postopek prodaje 74,87-odstotnega deleža družbe, pri čemer večji del odpade na državo, začel že pred tem. čŒasnik Finance je pred kratkim poročal, da bo država predvidoma v kratkem ustavila prodajo letalskega prevoznika, čez čas pa naj bi začela nov postopek.

Anžur prodajnega postopka podrobneje ne more komentirati. Kot pravi, zapleti oz. dolg postopek prodaje na družbo bistveno ne vplivajo, saj so navajeni delati v takšnih razmerah. Prepričan je, da strateškega partnerja za preživetje ne potrebujejo, bi pa seveda lahko prispeval k hitrejši rasti družbe.

Veliko bolj resno pa se odvija postopek prodaje Aerodroma Ljubljana, ki ga vodi Zmago Skobir. Država, Slovenska odškodninska družba, Kapitalska družba, Zavarovalnica Triglav, KD Skladi in NFD, ki imajo skupaj v lasti 73,34 odstotka Aerodroma Ljubljana, so namreč prejšnji teden podpisali sporazum o skupnem nastopanju pri prodaji družbe.

In kakšnega lastnika si želijo v Aerodromu Ljubljana?
"Na splošno je v evropskem prostoru v zadnjem času pri oddaji letališča v koncesijo ali pri prodaji sprejemljiv tak strateški partner, ki bo skrbel za razvoj letališča, npr. upravljavec letališča, ki ne sme biti bližje od 500 kilometrov, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do medsebojnega konkuriranja in kanibalizacije na področju prometa ter posledično zaostanka v razvoju," so zapisali za STA.



Pomembno se jim zdi tudi, da ima morebitni nov lastnik bogate izkušnje in dobre reference ter da zdravo posluje. Konkretno se glede vprašanja primernega lastnika niso želeli opredeljevati, so pa opozorili, da je ključna premišljena izbira kupca, "ki bo letališče kot infrastrukturo nacionalnega pomena še naprej razvijal in s tem skrbel za mobilnost v in iz države".

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo in prostor Bojan Babič je prejšnji teden ocenil, da obstaja izjemno velik interes potencialnih investitorjev za nakup Aerodroma Ljubljana. Tudi v družbi so prepričani, da so za vlagatelje glede na dobro poslovanje in pomemben geostrateški položaj letališča zanimivi.

Morebiten prihod novega lastnika bi verjetno pomembno vplival na načrte, povezane z razvojem Letališča Jožeta Pučnika. Potem ko so mali delničarji na septembrski skupščini Aerodroma Ljubljana, na kateri država ni smela glasovati, zavrnili 57 milijonov evrov vredno investicijo v nov potniški terminal, uprava že išče najboljše poti za prihodnji razvoj družbe in letališča.

"Pripravlja popravljene kratkoročne in dolgoročne poslovne načrte, ki jih bo na prihodnjih sejah obravnaval tudi nadzorni svet. O razvoju letališča in s tem tudi potencialni gradnji novih terminalov - potniškega in tovornega - bodo odločali lastniki družbe, novi ali sedanji," so zapisali.

Aerodrom Ljubljana v letošnjem letu posluje zelo dobro. V prvem polletju je ustvaril dobra dva milijona evrov čistega dobička, kar je 2,4 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, za dobrega pol milijona evrov pa kljub opravljenim slabitvam nekaterih finančnih naložb presega tudi načrte.

Pozitivni trendi na področju prometa so se sicer nadaljevali tudi v poletnih mesecih. Število potnikov se je v javnem potniškem prometu od januarja do konca avgusta na letni ravni povečalo za sedem odstotkov.

V družbi si ves čas prizadevajo, da bi na brniško letališče pritegnili nove letalske prevoznike in razširili sodelovanje z obstoječimi, kar se je že obrestovalo v letošnjem poletnem voznem redu. Turkish Airlines je pričel z dnevnim letenjem v Carigrad, Finnair je pogosteje letel v Helsinke, Adria Airways pa je znova vzpostavila povezavo s Parizom, ki jo ohranja tudi v zimski sezoni.

Dobro zasedenost sta zabeležili tudi nizkocenovni povezavi Easyjeta in Wizz Aira v London in Bruselj. Z izjemo Finnaira, ki v Ljubljano leti le poleti, se obseg vseh omenjenih povezav ohranja tudi v zimskem voznem redu, ki je stopil v veljavo minuli vikend.

V okviru tega je srbski prevoznik Air Serbia, ki je ob strateškem partnerstvu z letalsko družbo iz Združenih arabskih emiratov Etihad Airways zrasel iz družbe Jat Airways, napovedal, da bo decembra začel z dnevnim letenjem iz Ljubljane v Beograd. Na Brniku želijo čim prej ponuditi tudi kakšno novo destinacijo, za kar največji potencial kažejo severna Nemčija, Skandinavija, Iberski polotok in Italija.