Podpolkovnik Bojan Brecelj je v času od 1985 do 1989 pridobival znanja na Vojaški letalski akademiji  v Zadru na Hrvaškem. V nekdanji JLA je bil inštruktor letenja na helikopterjih SA234 in SA342 gazelle. Slovenski vojski se je pridružil leta 1991 kot pilot učitelj v helikopterski eskadrilji v 15. brigadi vojaškega letalstva. Od takrat dalje se je njegova karierna pot nadaljevala po vojaški letalski profesiji. V času od 2003 do 2010 je opravljal dolžnost načelnika za analizo naloge (Chief Mission Analyse) v Natovem združenem zračnem operativnem centru v Poggiu Renaticu v Italiji. Od takrat je bil višji častnik za načrtovanje letalskih  zmogljivosti v Generalštabu Slovenske vojske,  maja letos pa je postal poveljnik 15. polka vojaškega letalstva.

Brigada zračne obrambe in letalstva (BRZOL) se je 15. maja 2013 preoblikovala v 15. polk vojaškega letalstva.

15. polku vojaškega letalstva poveljuje podpolkovnik Bojan Brecelj, s katerim  smo opravili pogovor o preoblikovani enoti.

Dolžnost poveljnika 15. polka vojaškega letalstva ste prevzeli 15. maja. Pred tem ste bili vodja delovne skupine za transformacijo enote, ki ji danes poveljujete. Kako in v kakšni obliki je transformacija spremenila zmogljivosti slovenskih letalskih enot?

  Preoblikovanje SV ni trenutno dejanje. Gre za daljši proces in rezultati se ne pokažejo takoj. V 15. polku vojaškega letalstva se preoblikovanje kaže kot kakovostni preskok pri organiziranju in načrtovanju naših dejavnosti. V vojaškem letalstvu tako prihaja do večje sinergije zmogljivosti. Poveljstvo polka je za razliko od Brigade zračnega letalstva pridobilo strokovni letalski kader, kar pomeni, da je polk zmožen sam načrtovati vse letalske procese. Pred preoblikovanjem so posamezne letalske enote lastne dejavnosti načrtovale samostojno. V polku je sedaj poseben oddelek, ki strokovno in centralizirano načrtuje letalske operacije za celoten polk, le-te pa se izvajajo po posameznih področjih dela in letalnikih. Poveljstvo tako po novem obvladuje celoten proces od načrtovanja do izvajanja.

Viri za delovanje vojaškega letalstva se vsako leto zmanjšujejo. Vendar ko govorim o virih, nimam v mislih zgolj finančnih virov, ampak tudi kadrovske vire. Pri slednjih gre predvsem za pilote in tehnično letalsko osebje. Preoblikovanje polka tako pomeni tudi koncentracijo letalskega kadra in zmanjšanje števila drugih delovnih mest, ki sicer sodijo v strukturo vojaškega poveljstva.

Ne glede na razpoložljive vire ves čas zagotavljamo vso predvideno podporo delovanju SV tako doma kot v tujini, hkrati pa aktivno sodelujemo v sistemu zaščite, reševanja in pomoči.

Letalske enote SV sodelujejo v nalogah zaščite, reševanja in pomoči. Nazadnje ste gasili požar na Velikem Rogatcu pri Lučah. Ali je kaj sprememb na tem področju po preoblikovanju 15. polka vojaškega letalstva?

Letos smo se še posebej pripravili na poletno sezono. Pripravili smo koncept delovanja v primeru povečane požarne ogroženosti. Izkušnje so pokazale, da neodvisno od vseh preventivnih ukrepov na področju požarne ogroženost v povprečju na leto v Sloveniji pride od enega ali dveh večjih požarov. Ob razglasitvi velike požarne ogroženosti smo organizirali dežurno službo in dežurne ekipe. Te so bile organizirane tako, da so omogočale hiter odziv ekip kljub poletni sezoni in odsotnosti zaposlenih zaradi rednih letnih dopustov. Taka organizacija pomeni poseben izziv.

Preko sistema vzdrževanja smo zagotovili maksimalno pripravljenost letalnikov z namenom čim večje zmogljivosti njihovega delovanja. Poleg helikopterja, ki je sicer vedno pripravljen za delovanje v nujnih primerih, smo v primeru požara na Velikem Rogatcu dodatno uporabili še tri helikopterje. Vsak helikopter ima tri člane posadke: pilota, sopilota in tehnika letalca, seveda pa ne smemo pozabiti tudi vseh pripadnikov, ki so s svojim delom zagotovili njihovo delovanje. To so zemeljske ekipe za zagotovitev letenja iz letalskih baz ter pripadniki 153. Letalsko-tehnične eskadrilje, ki so tudi z nočnim delom sproti odpravljali napake.

Kako polk podpira delovanje SV na mirovnih operacijah in misijah? Kje trenutno delujejo vaše letalske enote?

Že tri leta sodelujemo v Kforju z enim srednjim transportnim helikopterjem, do konca maja letos smo sodelovali z Bell 412 s posadkama, od meseca junija pa sodelujemo s helikopterjem cougar. Osnovna naloga helikopterja je podpora delovanju poveljstva Kforja, za katerega izvedejo tudi največ nalog, hkrati pa podpiramo tudi svoj kontingent, ki deluje v območju operacije. Letos smo zagotavljali tudi dve ekipi, dva kontingenta za mednarodno operacijo in misijo UNIFIL v Libanonu. Zadnji kontingent, ki smo ga napotili, je končal svoj mandat v septembru. Po tem misijo prevzamejo druge enote SV.

V vaši floti je tudi letalo Dassault falcon 2000. Ali je že uvedeno v operativno uporabo SV in kaj to pomeni?

SV je dobila nalogo, da s 1. januarjem letos uvede v operativno uporabo letalo falcon za lastno uporabo in uporabo drugih državnih institucij Republike Slovenije ter v okviru programa ATARES (Air Transport & Air to Air Refuelling and other Exchange of Services).

Izdelan je bil načrt uvedbe v operativno uporabo, ki predvideva postopno uvajanje v trajanju dveh let. V prvih šestih mesecih uvajanja so dosežene začetne operativne zmogljivosti, kar pomeni, da imamo izšolano posadko, letalske tehnike za izvajanje osnovnega vzdrževanja in na ta način lahko zagotavljamo prevoz uporabnikom na celotnem območju Evrope in tudi širše z doletom v trajanju petih ur (Afganistan) z določenimi omejitvami glede zahtevnosti letališč in doleta v trajanju več kot pet ur (Long Range).

Posadka je do sedaj dosegla vse zahtevane pogoje za samostojno letenje v skladu s pravili GAT (General Aviation Traffic), vključno s prevozom VIP oseb. Uvajanje za doseganje končnih operativnih zmogljivosti se nadaljuje skladno z načrtom in računamo, da jih bomo v celoti dosegli v drugi polovici naslednjega leta. To pomeni dodatna šolanja kabinska osebja, druge posadke ter izvajanje letenja brez omejitev glede na kategorijo letališč in zmožnega doleta letala v skladu s pravili GAT kot tudi OAT (Operational Aviation Traffic).

Kako in kje poteka vojaško izobraževanje in usposabljanje pilotov in tehničnega osebja v polku?

Šolanje pilotov SV je sistemsko urejeno, kar nam omogoča doseganje najvišjih standardov. Osnovni kader za prihodnje pilote pridobivamo na fakulteti za strojništvo, smer letalstvo.

Za ta poklic Ministrstvo za obrambo razpiše štipendije in izvede selekcijo kandidatov. Vsi, ki se želijo zaposliti v Slovenski vojski kot častniki, morajo izpolnjevati tudi splošna merila za vojaški poklic. Prihodnji vojaški piloti morajo končati Šolo za častnike, ki traja eno leto. V tretji specialistični fazi Šole za častnike se vključijo v program usposabljanja v Letalski šoli. Tako imajo ob koncu Šole za častnike že licenco športnega pilota in so razporejeni na delovno mesto kandidata za pilota v Letalski šoli. Tam se pravo šolanje za vojaškega pilota šele začne.

Prvi del za vse kandidate poteka na letalih zlin. Kasneje se kandidati razdelijo v dve skupini, na pilote letal in pilote helikopterjev. Kandidati za pilote letal nadaljujejo z delom na zlinih, kandidati za pilote helikopterjev pa na helikopterjih Bell 206 jetranger. Ko izpolnijo vse obveznosti iz programa Letalske šole, vključno z instrumentalnim in nočnim letenjem, pridobijo licenco poklicnega pilota letal ali helikopterjev. Potem so razporejeni v enote, kjer se še dodatno usposobijo in specializirajo za tip letala ali helikopterja, ki se uporablja v posamezni enoti. Tako na primer morajo piloti za helikopterje Bell 412 končati šolanje na simulatorju, kar je eden izmed pogojev za letenje z veččlansko posadko. Da bi postal sopilot, se mora kandidat še dodatno usposobiti za pridobitev licence za tip helikopterja. Takrat šele lahko opravlja osnovne naloge. Obstajajo pa še dodatna šolanja za potrebe letenja z dodatnim tovorom, za delo z vitlom, za gašenje požarov.

Ob zmanjševanju virov za vojaško letalstvo je za nas ključno, da smo si postavili prioritete. To pomeni, da imamo tehnično brezhibne letalnike ter najboljše pogoje za šolanje in usposabljanje. To je osnovni pogoj za doseganje maksimalne varnosti posadke, kajti samo taka posadka lahko hitro in učinkovito pomaga v nevarnih in nepredvidljivih okoliščinah. Šolanje vojaškega pilota do usposobljenosti kopilota tako traja v povprečju pet let.

Kakšna je infrastruktura v polku in kje delujejo vaši podrejeni?

Polk v osnovi deluje iz dveh baz: glavnina enot je nastanjena v Vojašnici Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki in v letalski bazi Brnik, kjer je nastanjen 16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora, polk pa tudi operativno deluje iz letalske baze Brnik. Tu je predvsem  zaradi geografske lege nameščena dežurna helikopterska posadka in od tam tudi izvaja svoje naloge. Večji del nalog izvajamo z letališča Cerklje ob Krki, to je iz Vojašnice Jerneja Molana, ki je naša matična baza, kar pa je pogojeno z napredkom projekta izgradnje letališča Cerklje ob Krki.

Letos smo skupaj z gašenjem opravili tudi veliko nalog, povezanih z reševanjem v gorah in nudenjem nujne medicinske pomoči, in sicer približno 220 ur.

Največ, kar smo do sedaj pomagali, je bilo, ko smo v enem dnevu imeli sedem reševalnih akcij.

Kakšni so prihodnji izzivi vašega polka?

Največja izziva v bližnji prihodnosti sta predvsem dva. Prvi je zagotovo nadaljevati s preoblikovanjem, odpraviti različne administrativne ovire, ki pomenijo balast pri opravljanju naših nalog in predvsem optimizirati izkoristek razpoložljivih virov. Drugi pa je zagotoviti maksimalne zmogljivosti, s katerimi polk razpolaga. V mislih imam seveda letala, helikopterje, letališče, kontrolo in nadzor zračnega prostora. Z izpolnitvijo teh dveh zahtev bomo še uspešnejši pri izvedbi vseh nalog, tako v okviru podpore delovanju SV kot tudi v okviru sistema zaščite in reševanja.

Po preoblikovanju imate na ramenih svojih pilotov nov znak, na katerem ostaja čarovnica. Kako se je ta znašla med vašimi simboli?

čŒarovnica spremlja letalske enote vse od vojne za samostojno državo. čŒarovnica je bila prvi znak letalske enote TO, kasneje 15. brigade vojaškega letalstva, in tudi ob preoblikovanjih letalskih enot ta ostaja naš prepoznavni znak. To še ne pomeni, da znamo čarati, so pa naše naloge, zmogljivosti in sposobnosti zelo blizu simbolom našega znaka.              

Liliana Brožič

Vir: Revija Obramba

Sedež polka ostaja v Vojašnici Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki. Polk sestavljajo 151. helikopterska eskadrilja, preoblikovana iz 15. helikopterskega bataljona; 152. letalska eskadrilja, oblikovana iz Letalsko-transportnega oddelka in dela Letalske šole; 153. letalsko-tehnična eskadrilja, preoblikovana iz Letalsko-tehnične enote; Letalska šola; 16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora, ki se je preoblikoval iz 16. bataljona za nadzor zračnega prostora, in 107. letalska baza. V strukturi 15. letalskega polka pa je še Enota Vojašnice Jerneja Molana.