Bruselj, 9. februarja (STA) - Postopek presoje preteklih dokapitalizacij slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways, ki ga je Evropska komisija sprožila novembra 2012, se bliža koncu. Na ministrstvu za finance pričakujejo, da bo zaključen do poletja, odločitve komisije pa ne morejo prejudicirati. Bruselj je največ pozornosti sicer posvetil zadnji dokapitalizaciji iz 2011.

Evropska komisija je preiskavo preteklih pomoči Adrii Airways začela, da bi ugotovila, ali je vrsta državnih ukrepov v korist slovenskega prevoznika v skladu s pravili EU o državni pomoči. Med njimi so tudi štiri dokapitalizacije v skupni vrednosti približno 85,5 milijona evrov, ki so jih izvedli v letih od 2007 do 2011. Komisija namreč dvomi, da so bili ukrepi odobreni pod tržnimi pogoji.

Na finančnem ministrstvu so za STA ta teden povedali, da je postopek pred komisijo trenutno v fazi presoje skladnosti dokapitalizacije s pravili državnih pomoči. Pri tem je običajen postopek izmenjave vprašanj in pojasnil oz. odgovorov na ta vprašanja in posredovanja dodatne dokumentacije.

Septembra lani so komisiji posredovali dodatna pojasnila, ki so jih zahtevali v Bruslju, nakar je komisija novembra zahtevala še dodatna pojasnila, ki jih je dobila v začetku decembra.

Vprašanja komisije glede prestrukturiranja Adrie Airways so se nanašala na vsebino programa prestrukturiranja, konkretneje predvsem na vprašanja izravnalnih ukrepov, lastne udeležbe in zagotovitve dolgoročnega preživetja družbe. To so temeljni elementi, ki jih komisija pri vsaki presoji prestrukturiranja še posebej preiskuje, zato jih je treba podrobno pojasniti in podpreti z ustrezno dokumentacijo.

Postopek se zdaj bliža koncu. Na finančnem ministrstvu pričakujejo, da bo zaključen do poletja, zato odločitve komisije ne morejo prejudicirati. So pa povedali, da je komisija največ pozornosti posvetila zadnji dokapitalizaciji Adrie Airways iz leta 2011, čeprav se bo v formalnem sklepu opredelila do vseh dokapitalizacij.

Viri pri Evropski komisiji so medtem povedali le, da preiskava poteka in da preiskav v teku ne komentirajo ter da bodo odločitev sporočili, ko bo čas za to.

V Adrii Airways postopkov v Bruslju za STA ta teden niso komentirali, je pa prvi mož družbe Mark Anžur za STA že lani poleti dejal, da so optimistični. Na vprašanje, ali imajo plan B, če bi bila odločitev komisije negativna, je povedal: "Odvisno, koliko denarja bi morali vrniti. Ni nujno, da vse. Manjši del bi Adria Airways verjetno lahko financirala sama."

Adria Airways se je v okviru izvajanja programa finančnega prestrukturiranja iz leta 2011 lotila tudi prodaje poslovno nepotrebnega premoženja - del ga je prodala Aerodromu Ljubljana, med drugim hangar. V medijih so se zato pojavile špekulacije, ali ne gre pri tem dejansko za novo državno pomoč. "Naša dolžnost je, da zagotovimo transparentno prodajo. Kdo bo kupec, ni naša stvar, če je nakup transparenten," je za STA dejal Anžur.

Da so postopki tekli transparentno, so zagotovili tudi v Aerodromu Ljubljana. Usoda Adrie Airways je za Letališče Jožeta Pučnika sicer zelo pomembna, saj jim slovenski prevoznik zagotavlja največ potnikov. Prvi mož Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir je za STA decembra lani dejal, da bi dejstvo, če bi moral prevoznik denar vračati in tega ne bi zmogel, za letališče predstavljalo kar velik udarec, da pa se svet ne bi ustavil.

Skobir je spomnil, da je Adria Airways članica svetovnega združenja letalskih prevoznikov Star Alliance, "ki predstavlja širšo družino, kjer se prevozniki združujejo pod streho večjega prevoznika in se dogovarjajo, kdo bo kje in v imenu koga letel".

"Adria Airways iz Ljubljane za te prevoznike zagotavlja povezovalne lete, mi pa zaradi tega ne moremo pridobiti istih prevoznikov iz te družine, npr. Austrian Airlines in Swissair. čŒe bi prišlo do tako črnega scenarija, za kar upam, da se ne bo zgodilo, bi precejšen del teh prevoznikov vstopil na naš trg," je dejal.

"Verjetno bi imeli leto dni ali leto in pol težave s hudim padcem prometa, vendar pričakujemo, da bi promet v večji meri nadomestili, finančno pa bi bilo to na srednji rok morda celo bolj vzdržno. Skratka - svet se ne bi ustavil," je povedal.

V Bruslju so najprej proučili, ali kateri od preiskovanih ukrepov glede na pravila v uniji pomeni državno pomoč, ki je letalskemu prevozniku zagotovila gospodarsko prednost pred tekmeci na notranjem trgu EU. čŒe je odgovor pritrdilen, komisija v drugem koraku prouči, ali so ukrepi združljivi s pravili EU o državni pomoči, ki dovoljujejo nekatere vrste pomoči.

V Bruslju so pod lupo med drugim vzeli štiri dokapitalizacije Adrie Airways v letih 2007, 2009, 2010 in zadnjo leta 2011, ki so bile skupaj "težke" okoli 85,5 milijona evrov, izvedla pa jih je bodisi država sama bodisi državna Posebna družba za podjetniško svetovanje (PDP) oziroma Kapitalska družba (Kad).

Dokapitalizaciji v letih 2007 in 2009 v skupni višini nekaj nad 13 milijonov evrov je skoraj v celoti vpisal Kad. Dokapitalizacijo leta 2010 v višini 2,5 milijona evrov je v 80-odstotnem deležu financirala PDP, preostanek pa turistični agenciji Kompas in Palma.

Leta 2011 pa je država Adrio Airways dokapitalizirala z denarnimi vložki v višini 50 milijonov evrov, medtem ko so banke, vključno z večinsko državno Novo Ljubljansko banko, za 19,7 milijona evrov terjatev preoblikovale v kapital.

Komisija je ob začetku preiskave izpostavila še, da sta PDP in upravljavec ljubljanskega letališča Aerodrom Ljubljana v večinski državni lasti med oktobrom 2010 in marcem 2011 z dokapitalizacijami in pretvorbo terjatev v lastniški delež pridobila 52,3-odstotni oziroma 47,7-odstotni delež v Adrii Airways Tehniki in s tem celotni delež v dotedanji hčerinski družbi Adrie Airways.