Lepo vreme, delo v naravi in vedno višje temperature vplivajo na povečanje števila požarov v naravnem okolju. Slovenska vojska bo tudi letos tako kot do zdaj pomagala pri gašenju požarov v naravnem okolju tudi s svojimi zračnimi zmogljivostmi.
V preteklosti smo bili nad požari v naravi vajeni videvati helikopterje bell 412 in cougarje, letos pa se jim bosta pridružili tudi letali PC-6 turboporter letalskotransportnega oddelka 152. letalske eskadrilje Slovenske vojske. Poveljnik 152. LEESK major Rado čŒelofiga je ob tem povedal: »Sodelovanje pri gašenju za enoto pomeni preizkus v realnih razmerah na požarišču, za kar se enota redno usposablja. Poleg usposobljenih pilotov imamo v svojih vrstah tudi usposobljene tehnike letalce, ki poskrbijo za opremo in preglede letal.«
Večnamenski pilatusi PC -6
Na letališču v Cerkljah ob Krki je od aprila do junija enkrat na teden organizirano usposabljanje za gašenje z letalniki Slovenske vojske za posadke in gasilce. Usposabljanje poteka skupaj z Upravo RS za zaščito in reševanje. Pilot major Darko Sovič je povedal, da poznamo za gašenje dva načina uporabe letala PC-6: »Prvi način je omejevanje požara, pri čemer hladimo oziroma zalivamo okolico, kamor naj se požar ne bi razširil. Pri drugem načinu požar gasimo neposredno.« Še preden gredo gasit, morajo pregledati teren in skupaj z gasilsko ekipo določiti smer prileta in prednostna območja za gašenje, gašenje pa 
se usklajuje s koordinatorjem gašenja po radijski zvezi. Letalo PC-6 je sicer večnamensko lahko transportno letalo. Z njim SV opravlja različne naloge od prevoza tovora do 1000 kilogramov, potnikov, poškodovanca na nosilih in padalcev do gašenja. Letalo ima v spodnjem delu trupa odprtino, skozi katero lahko odvrže tovor ali vodo. Komplet za gašenje zmontirata tehnika letalca v turboporterju v 30 minutah. »Rezervoar je aluminijast in meri 1,2 metra krat 1 meter krat 0,8 metra ter tehta 45 kilogramov. Na vrhu ima večjo odprtino z ulivnim grlom, na rezervoarju pa je ročica za mehansko aktiviranje izliva vode. Polnjenje rezervoarja poteka ob pomoči gasilcev neposredno iz hidranta ali gasilske cisterne,« je povedal tehnik letalec štabni vodnik Miha Ribič, ki koordinira polnjenje rezervoarja ob pomoči dveh gasilcev, pri čemer eden odpira ventil na hidrantu, drugi pa polni rezervoar. Pri gašenju letalo tehta 2800 kilogramov, saj je teža praznega letala 1400 kilogramov, v njem pa so še 700 kilogramov vode, gorivo in posadka. Po mehanskem aktiviranju ročice za izpraznitev cisterne, kar naredi posadka, se rezervoar izprazni v času od 1,5 do 2,5 sekunde, pri tem pa se letalo zaradi trenutnega odmeta vode hitro dvigne.
Turboporter za vzletanje in pristajanje potrebuje 300 metrov dolgo stezo. Lahko se uporablja kot pomoč pri gašenju z drugimi letalniki SV, gospodarnost uporabe pa je odvisna od oddaljenosti steze od požarišča. Prav oddaljenost požarišča od vzletno-pristajalne steze, zmožnost koordiniranja letenja letalnikov na terenu in vrsta požara vplivajo na odločitev 15. PVL o uporabi PC-6 za gašenje.
Major Sovič je ob tem dejal: »Pri gašenju z letalom je treba biti pozoren predvsem na ovire, in sicer žice, drevesa, antene ter drugo, ker gašenje poteka na zelo nizkih višinah letenja. Zelo pomembne so vremenske razmere, saj se gasi večinoma na nedostopnih hribovitih pobočjih, na katerih moramo poznati smer vetra in vrtinčenje zraka. Gašenje poteka z višine od 10 do 30 metrov nad požariščem, najboljši učinek pa je pri hitrostih od 140 do 185 km/h. Pri tem pokrivamo območje, veliko 10 metrov krat 70 metrov z nižje višine ali 30 metrov krat 70 metrov z višje višine odmetavanja.«
Hitro in učinkovito
Slovenska vojska ima za gašenje usposobljenih šest posadk in dve letali PC-6. Slovenija nima namenskih letalnikov za gašenje požarov v naravi, zato se za gašenje uporabljajo predvsem helikopterji bell 412 in AS532 cougar. Prednosti letala PC-6 v primerjavi s helikopterji so predvsem nizka cena ure letenja, nizka poraba goriva s približno 140 l/h kerozina in precej nižji stroški vzdrževanja. Zaradi njegove dobre okretnosti, hitrosti dviganja in spuščanja in s tem kratkih ciklov med polnjenjem in praznjenjem z vodo ter potrebe po zelo kratkih vzletno-pristajalnih stezah je turboporter
zelo uporaben skupaj s helikopterji SV pri omejevanju in gašenju požarov predvsem na težko dostopnih terenih. Količina vode, ki jo lahko odvrže PC-6, je precej primerljiva s količino vode, ki jo lahko nosi bell 412. Slabosti letal PC-6 sta potreba po vzletnopristajalni stezi in razmeroma nizka količina prepeljane vode.
Foto: tehnik letalec štabni vodnik Miha Ribič in pilot major Darko Sovič
Prednost helikopterskega gašenja je natančnost, saj lahko helikopterji zaradi možnosti počasnejšega letenja precej bolj natančno odvržejo vodo. SV je letalo PC-6 uporabila za gašenje le enkrat, in sicer leta 2012 nad Studenim pri Postojni. Takrat je odvrgla 12.000 litrov vode, gasilci pa so uporabo PC-6 ocenili kot uspešno. Major Rado čŒelofiga 
ob tem dodaja: »Glede na zelo razgiban teren naše države bi težko govorili, kateri letalnik je najprimernejši za gašenje iz zraka. Na priobalnem delu Slovenije bi to nalogo zelo dobro opravljali z bombardierjem CL-415. Gorske in težko dostopne predele zelo uspešno pokrivamo s helikopterji. Ob vse večjih poletnih sušah, veliki požarni ogroženosti in uporabi helikopterjev na različnih misijah SV bi lastništvo ali solastništvo takšnega letala naredilo gasilsko službo še učinkovitejšo. Takšnega letala nimamo, zato se zanašamo na svoje letalnike in dobro usposobljenost osebja, ki sodeluje pri gašenju, vzdrževanju ter koordiniranju.«
Od konca leta 2013 imajo vsi, ki delujejo v sistemu zaščite, reševanja in pomoči, na voljo tudi enotno frekvenco 119,550 MHz, ki bo olajšala komunikacijo med reševalnimi službami. Reševalcem bo to olajšalo delo tudi med sodelovanjem italijanskih ali hrvaških letalnikov, ki na podlagi dvostranskih sporazumov lahko na zaprosilo Slovenije pomagajo pri gašenju požarov v naši državi. Od leta 2012 je Slovenija takšno pomoč od Italijanov dobila dvakrat.
Fotogalerija gašenje z PC-6 turboporterjem - urjenje
Fotogalerija gašenja z bell 412 nad Osilnico
OPAZOVALNI LETI
V Sloveniji se že več let izvaja tako imenovano izvidniško letenje za potrebe zaščite, reševanja in pomoči. Aktivnosti potekajo pod Upravo RS za zaščito in reševanje, v njihovo izvajanje pa je vključenih sedem aeroklubov, in sicer Aeroklub Josip Križaj Ajdovščina, Aeroklub Bovec, Obalni letalski center Portorož, Aeroklub Postojna, Kraški letalski center Divača, AvioFun klub Koroške in Aeroklub Zagorje. Vseh sedem aeroklubov je na območjih, kjer je največja požarna ogroženost ali pa imajo zaradi specifike oziroma konfiguracije terena, odkrivanja morebitnih začetnih požarov in/ali druge aktivnosti, pomemben preventivni in siceršnji pomen, saj sodelujejo pri iskanju pogrešanih, opozarjajo na nevarnost ekoloških ali drugih nesreč, skrbijo za prevoz operativcev, ki ob večjih akcijah gašenja pomagajo vodji intervencije pri boljšem koordiniranju gašenja in drugem. Opazovalni leti potekajo tako, da je zagotovljen celovit nadzor nad požarno ogroženim območjem. Za plačevanje tekočih stroškov vsi klubi skupaj od URSZR dobijo približno 35.000 evrov na leto. Njihovo opazovanje in obveščanje sta preventivni dejavnosti, ki lahko ob hitrem odkritju ognja močno znižata stroške intervencij.