Predpisi v letalstvu so večinoma napisani s krvjo. Prav zato je vsakoletni strokovni posvet o varnosti letenja v Slovenski vojski postal temelj za sistematično izboljšavo varnosti letenja.
Konference o varnosti letenja v SV, na katerih so poleg pilotov sodelovali tudi drugi pomembni subjekti varnosti letenja, je prvi organiziral oddelek za nadzor plovnosti in varnost letenja (ONPVL), ki je bil kot najvišji letalski strokovni organ Generalštaba SV pravni predhodnik vojaškega letalskega organa (VLO). Strokovno osebje ONPVL je bilo tudi jedro vojaškega letalskega preiskovalnega organa, ki je od leta 2011 samostojna organizacijska enota na prvi ravni Ministrstva za obrambo. Takšna organizacijska umeščenost zagotavlja zakonsko zahtevano neodvisnost preiskovalcev za nemoteno in učinkovito opravljanje poslanstva letalskega preiskovalnega organa.
Zdaj tovrstne posvete organizira vojaški letalski organ (VLO) v sodelovanju s 15. polkom vojaškega letalstva (15. PVL), da se vsi udeleženi seznanijo z varnostnim stanjem v letalskih enotah SV v tekočem letu. Na posvetu sodelujejo častniki za varnost letenja iz vseh letalskih enot Slovenske vojske, pridružijo pa se jim tudi predstavniki Službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov (SPLNI VZ) ter predstavnik Kontrole zračnega prometa Slovenije (KZPS). Načelnik vojaškega letalskega organa polkovnik Blaž Pavlin, ki je vodil posvet, je povedal: »Namen teh posvetov je, da si izmenjamo podatke. Da slišimo, kaj se je zgodilo, in da vidimo, na katere incidente je vplival človeški, tehnični oziroma drugi dejavnik. Glede na ugotovljeno pripravimo predpise, da se take in podobne napake ne bi ponavljale. Tako poskušamo zagotoviti čim višjo varnost v zračnem prostoru Republike Slovenije.«
Leta 2014 je bilo prijavljenih 39 incidentov (incident report – IR). Do začetka decembra 2014, ko je bil posvet o varnosti letenja pa 36 IR. Najpogostejše so bile tehnične napake (18), sledili so incidenti zaradi človeškega dejavnika (7) in trki s pticami (7). Piloti so prijavili tudi osvetljevanje z laserji (3). Zgodil se je še incident izpada električne energije v kontrolnem stolpu na letališču v Cerkljah ob Krki in 19-krat so dobili prijavo o nizkem letenju. Vsi incidenti in prijave razen osvetljevanje z laserji so bili raziskani. Poveljnik 15. PVL podpolkovnik Bojan Brecelj je povedal: »Kot poveljnik ocenjujem, da je varnost letenja v 15. polku dobra. Dobra je zaradi strokovnosti in znanja vsakega posameznika, ki tukaj deluje, dobra je zato, ker nam je uspelo vzpostaviti sistem, ki vključuje ne le pilote, temveč tudi vse odgovorne za varnost letenja, torej letalsko bazo, 16. CNKZP in vse službe na letališču.« Kljub temu so še vedno mogoče izboljšave, saj vse enote nimajo častnika za varnost letenja ali pa niso dovolj dobro izobraženi in usposobljeni.
Incidenti
Po statistiki se je število incidentov v zadnjih letih povečalo. Ali se je res? Podpolkovnik Bojan Brecelj o tem pravi: »Število incidentov se povečuje. To je uspeh sistema, saj je to število incidentov, o katerih se poroča. Že statistika kaže, da je bilo teh incidentov v preteklosti več, vendar se je o njih manj poročalo.« Z njim se strinja polkovnik Blaž Pavlin, ki je povedal, da na posvetih o varnosti v letenju pozivajo, da
posadke in drugo osebje incidente javljajo, in dodal: »Če mi nimamo podatkov o incidentu, ne moremo ukrepati, zato ozaveščamo vse sodelujoče od letalskih posadk in vzdrževalcev letalnikov do tehničnega osebja, ki dela na letališču. Pozivamo jih, da če opazijo neki dogodek, ki lahko ogrozi varnost letenja, naj o tem poročajo, zato da mi lahko ukrepamo naprej. Naš cilj je preventivno ukrepati, da se dogodki ne bi ponavljali.«
Statistično gledano se zgodi trikrat več incidentov, kot jih prijavijo, saj se veliko ljudi ne želi osebno izpostavljati in priznati svoje napake. Prav iz teh napak bi se lahko največ naučili in preprečili ponovitev podobnih napak, zaradi katerih bi lahko nekdo drugi umrl. Posadke zelo redko javljajo incidente, v katerih se letalniki niso fizično poškodovali. Poleg incidentov zaradi človeškega dejavnika izstopajo tudi incidenti zaradi tehničnega dejavnika. »Po statistiki incidentov in tehničnih poročilih je jasno, da se število tehničnih okvar povečuje. Tehnične okvare do zdaj niso bistveno vplivale na incidente ali nesreče, saj so bile pravočasno odkrite in odpravljene. Težava je, da se število teh okvar povečuje, pojavljajo pa se tudi konstrukcijske okvare,« je povedal Brecelj. Zaradi čezmerne obrabe ležajev v motorju helikopterja bell 412 so morali na servis poslati en motor. Pojavile so se še razpoke na vertikalnem stabilizatorju bella 412, kar pomeni, da se tehnične okvare pojavljajo pri osnovnih sklopih, kar je posledica starosti letalnikov.
Nevarni laserji
Na posvetu so izpostavili tudi veliko težavo z osvetljevanjem posadk z laserji. Častnik za varnost letenja v 15. PVL major Janez Gaube je povedal, da so laserji nevarni, ker imajo veliko izhodno moč. To pomeni, da v primeru, ko storilci z laserjem svetijo v pilotsko kabino letalnika, lahko poškodujejo vid pilota ali članov posadke letalnika. Pilot lahko izgubi vid in s tem nadzor nad letalnikom, kar lahko povzroči letalsko nesrečo. Osvetljevanje z laserji je težava po celotni Evropi, v Sloveniji pa se število tega kaznivega dejanja povečuje. Gre za zelo nevarno neodgovorno dejanje posameznikov, ki se ne zavedajo možnih posledic.
Posadke helikopterjev osvetljujejo celo med pristanki na heliportu UKC med opravljanjem medicinskih letov, s katerimi rešujejo življenja. Te incidente preiskuje tudi Policija, ki ne vodi podatkov o prijavah osvetljevanja z laserjem, obravnavala pa je nekaj primerov na območjih policijskih uprav v Ljubljani in Kranju. V vseh primerih je šlo za sum kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti. Ob tem na Policiji svetujejo, da naj se ti primeri osvetljevanja prijavljajo. Problematike se zavedajo tudi na Javni agenciji za civilno letalstvo RS (CAA), na kateri pravijo, da je postavitev ali aktiviranje naprave oziroma sistema, ki deluje na letališču in bi lahko povzročal motnje oziroma oviral zračni promet, skladno z Zakonom o letalstvu prekršek, za katerega je zagrožena globa. »Å½al ugotavljamo, da se stanje na tem področju leta 2014 v primerjavi z letom prej ni izboljšalo, saj opažamo za približno 35 odstotkov več primerov,« je sporočila predstavnica za odnose z javnostmi na CAA Polona Vagaja Hribar in dodala, da je bilo leta 2013 17 tovrstnih prijav, leta 2014 pa 23. V ZDA so od leta 2005 obravnavali več kot 17.000 prijav osvetljevanja z laserji. Storilci, ki so jim lahko dokazali to kaznivo dejanje, so bili obsojeni na večletne zaporne kazni.
Varnost v letalstvu SV je dobra, je ob koncu posveta sklenil Brecelj in dodal: »Mislim, da smo naredili prave korake in da gremo v pravo smer. To je proces, ki ga je treba vzdrževati in širiti. Vemo, kje smo slabi, in te stvari bomo izboljšali.« Vse za varnost pomembne dogodke lahko pripadniki Slovenske vojske javijo prek obrazcev v IRDG ali na novi interni portal Ministrstva za obrambo in Slovenske vojske http://portal/lpo/default.aspx. Po besedah majorja Bogomirja Šariča iz SPLNI VZ, ki je skrbnik portala, so na njem objavljeni poročila o letalskih nesrečah in incidentih, dokumenti, obrazci ter pravni akti s področja letalstva. Portal, ki so ga oblikovali pred dvema mesecema, je namenjen obveščanju in ozaveščanju za izboljšanje varnosti v letalskem prometu.
Vojaški letalski organ
Vojaški letalski organ med drugim izvaja upravno-strokovne funkcije na področju varnosti letenja in strokovne nadzore nad sistemom upravljanja varnosti (Safety Management System), sistemom upravljanja kakovosti (Quality Management System) ter izvajanjem letalskih predpisov in standardov.
Predpisane kazni
Ravnanje storilca, ki uporablja laser za osvetljevanje helikopterskih ali letalskih posadk, je mogoče pravno opredeliti po 314. členu Kazenskega zakonika (KZ) kot povzročitev splošne nevarnosti (zagrožena kazen je odvisna od posledic in je od enega leta do petnajst let in več) ali po 330. členu KZ kot napad na varnost zračnega prometa (zagrožena kazen je od enega do desetih let, če ima za posledico smrt, pa je od treh do petnajstih let). Kazniva dejanja se med seboj izključujejo, pravna opredelitev pa je odvisna od naklepa storilca in tudi od tega, proti komu se laser uporabi, torej proti vodji letalnika, posadki letalnika ali letalniku.
Besedilo: Borut Podgoršek
Foto: internet in SPLNI SV