Slovenija potrebuje letalsko družbo, ki bo imela na ljubljanskem letališču matično bazo. Potrebuje jo gospodarstvo, potrebuje jo turizem, in potrebujemo jo zaradi suverenosti in zaradi več kot stoletne tradicije, ki jo imamo Slovenci na področju letalstva. Vsaka država, ki da kaj nase, ima lastno letalsko družbo. Tudi Bosna.

Adria je bila ustanovljena leta 1961 na pobudo slovenskega turističnega gospodarstva z izjemno podporo slovenske politike. Politika se je že leta 1956 zavedala, da takratna LRS za razvoj turizma in gospodarstva potrebuje lastno letalsko družbo. Čeprav mukoma in z odporom JAT-a, je Adria Aviopromet postala čarterska letalska družba, ki je z velikim uspehom prevažala potnike iz zahodne Evrope v Jugoslavijo. Kadre so dobili iz JVL in JAT-a. S časom pa so kadre začeli izobraževati sami.

Prvi veliki šok je Adria Aviopromet doživela leta 1968, ko so bili poslani v prisilno upravo. V zadnjem hipu so preživeli s pomočjo Interexporta iz Beograda. Nova sodobna letala DC-9 so ji ponovna dala krila in konkurenčnost. Leta 1981 so na pobudo pokojnega prof. Dominika Gregla na Strojni fakulteti v Ljubljani vzpostavili smer letalstvo, ki je postala odskočna deska za vstop mladih Slovencev v letalske poklice. Sedemdeseta leta so Adrio zaznamovala s štirimi letalskimi nesrečami in najhujšo na Korziki decembra 1981.

Z reorganizacijo in intenzivnejšim usposabljanju pilotov (po modelu Swiss Airlines) so ponovno preživeli in se konec osemdesetih kot eden prvih naročnikov pripravljali na prihod takrat najsodobnejših letal A320. Adria Airways je postala moderna letalska družba, ki pa ji je krila zopet pristrigla usoda. Vojna leta 1991 je ustavila promet in pomenila izgubo trga. Na trg so se vrnili še istega leta kot Slovenski nacionalni letalski prevoznik. Postali so linijski prevoznik. Poslovnega modela pa niso prilagodili. Opravljali so vse lete, tako čarterske kot linijske, in kmalu tudi ad hoc. Bili so priznani in cenjeni. Z njimi so leteli predsedniki, najemali so jih nogometni klubi, avtomobilski koncerni, celo ZN. Z njimi je letel tudi papež.

Imeli so Sektor za vzdrževanje letal SVL, danes Adria Tehnika, in svojo letalsko šolo, danes Adria Flight School. Predvsem pa so imeli lastna letala, nepremičnine, kapital in kadre. Kadre, ki so živeli in dihali z Adrio. Danes so brez lastnine. Imajo pa odličen kader. Imeli pa so tudi serijo nesposobnih direktorjev, ki so en za drugim sistematično uničevali in razprodajali Adriino imetje, ter svetovalne pogodbe, ki so bile namenjene predvsem izčrpavanju podjetja. Politika pa je vse to gledala in po tihem podpirala. Finančna luknja je rasla in posledično je država morala Adrio najprej dokapitalizirati (skupno 70 mio evrov) in jo končno leta 2016 prodala skladu 4K, ki z letalstvom ni imel nobene zveze. Predvidevali so, da bo Nemec dober lastnik. Vendarle Nemci znajo. Politika jo je prodala, da bi izpolnila evropske direktive. Tako, kot je kasneje prodala še marsikatero slovensko podjetje in tudi banke. Brez odgovornosti takrat, in tudi danes nihče ne bo poklican na zagovor. To je pač Slovenija.

4K je na vodilno mesto postavil človeka, ki je na Slovence gledal z viška, in se na koncu tako obnašal tudi do svojih zaposlenih, do poslovnih partnerjev in nenazadnje do medijev. Vse skupaj je pripeljalo Adrio čez rob. Obljubljam, obljubljam in še enkrat obljubljam, je bilo slišati na eni od redkih tiskovnih konferenc iz njegovih ust. Vse skupaj s figo v žepu. Sklad 4K je iz Adrie naredil tretjerazredno letalsko družbo, ki ji ne zaupa nihče več. Podcenjujejo letalske oblasti, državo in potnike, in sedaj tako rekoč izsiljujejo državo za novo finančno pomoč. Taka Adria na trgu ne more obstati. Take Adrie niti ne potrebujemo. Država mora hitro odreagirati in obdržati zdravo jedro Adrie v novi lastniški strukturi brez 4K, sicer bo za vedno končano.

CAA je Adrii dala teden dni, da ji predstavi strategijo »preživetja«. No, če smo iskreni, je CAA dala teden dni časa slovenskim politikom, da se odločijo kaj bodo storili. Nemci do danes za Adrio niso storili nič dobrega in tako bo tudi ostalo. Hrvaška Vlada je v začetku septembra jasno povedala, da bo v prezadolženo Croatio Airlines v naslednjih dveh letih vložila 30 milijonov evrov. Hrvati so našli način, kako bodo zaobšli Evropske direktive. Če se želi, se da, je jasno sporočilo iz Zagreba v Bruselj. Hrvati so preponosni, da bi se tako enostavno odpovedali Croatia Airlines, kot smo se Slovenci odpovedali Adrii. Zavedajo se namreč, da lastnega letalskega prevoznika potrebujejo. Brez njega bodo, tako kot bo Slovenija, če se politiki odločijo ne ukrepati, postali slepo črevo z nekaj rednimi povezavami v zahodne prestolnice. Politiki so zopet pripravljeni subvencionirati tuje letalske družbe, da bi letele v Ljubljano. Za lastno pa nimajo denarja in pravne podlage. Mar je to res normalno? Se Slovenci sploh znamo postaviti za svoje interese?

Odlično izšolani strokovnjaki s področja letalstva, ki so sedaj zaposleni v Adrii Airways, se bodo porazgubil po svetu, in slovenska letalska stroka bo tako izgubila znanje, ki se je gradilo šestdeset let. Slovenski turizem bo izgubil generatorja obiskov, gospodarstvo pa hitre in učinkovite povezave s svetom. Tudi z Balkanom, kjer ima Slovenija baje strateški interes. Vsaj tako je slišati iz ust politikov. Tudi gospodarska navzočnost Slovenije na Balkanu ni zanemarljiva. Brez Adrie Airways oz. »nove Adrie«, morda »Adria blue ali Adria Green«, ki mora zrasti na tradiciji in temeljih Adrie Airways, bo Slovenija izgubila ogromen vpliv tudi na Balkanu. Z njim bomo povezani le z vlaki, ki do Sarajeva vozijo pol dneva. Vrnili se bomo v leto 1960. Si tega res želimo? Si res želimo potovati na dopust in službene poti z avtobusom na Dunaj, Graz, Zagreb ali Benetke in od tam v širni svet? Imamo res tako malo ponosa, da bomo pustil, da izgubimo še suverenost v zraku?

Svojo nesposobnost so slovenski politiki pokazali že večkrat. Če se držimo le letalstva, omenimo Aerodrom Maribor, ki že leta umira na obroke. Pa Aerodrom Portorož, ki že leta prosi za podaljšanje VPS, in ne nazadnje naše okno v svet na Brniku, ki tudi ni več v slovenski lasti. Tokat imajo zadnjo priložnost, da Slovencem pokažejo, da jim je mar za letalsko panogo, sicer bomo v kratkem ostali brez vsega.

Potovati z Brnika in se nanj vračati z Adrio Airways mi je bilo vedno v veselje. Kjerkoli sem se vkrcal na letalo, so me sprejeli z dober dan in mi podali slovenski časopis. Počutil sem se kot doma. Bili so prvi pozdrav Slovenije. Adria Airways so ljudje, ki so tudi promotor Slovenije. Žal so postali žrtve nesposobnih odločitev svojih lastnikov in brezbrižnosti politikov.