Po izvedenem javnem natečaju za direktorja Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije (CAA), je Svet Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije ministrici, pristojni za promet, posredoval sklep, da ministrica predloži Vladi Republike Slovenije predlog za imenovanje Jureta Griljca za direktorja Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije.

Ministrica je prezrla sklep Sveta Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije in predlog zavrnila. Ministrica odločitev pojasnjuje z besedami: ¨Iz prijavne dokumentacije kandidata Jureta Griljca je moč ugotoviti, da je priloženi Program razvoja in dela Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije 2023 - 2028 pomanjkljiv, saj v veliki meri zgolj povzema zatečeno stanje. Prav tako kandidat Jure Griljc v času opravljanja vršilca dolžnosti direktorja ni izpolnil pričakovanj, saj ni izkazal zadovoljivih rezultatov in razvojne naravnanosti Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije. V svoji viziji kljub šestmesečnemu vodenju agencije, ne izkazuje jasne vizije in ne postavlja prioritet.¨ Na te, po besedah Griljca, neresnične navedbe, se je tudi sam odzval z besedami: ¨ Moram se odzvati na neresnične izjave ministrice Alenka Bratušek glede mojega neizpolnjevanja pogojev, ki jih je ministrica navedla. No, mnenje o tem ali v mojem mandatu res ni bilo nič narejenega naj si naj vsak ustvari sam; še najbolj pa me "boli" očitek, da nimam idej... vsak, ki me pozna vsaj 5 min ve, da jih imam 3 na dan...¨

Glede na navedeno je ministrica za infrastrukturo Vladi Republike Slovenije predlagala, da Vlada Republike Slovenije ne imenuje predlaganega kandidata Jureta Griljca za direktorja Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije in zaključi javni natečaj brez izbire kandidata za direktorja Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije.

Odziv gospoda Griljca objavljamo v celoti

Danes sem bil seznanjen s sklepom Vlade Republike Slovenije, da me Vlada ne imenuje za direktorja Javne agencije za civilno letalstvo.

Glede očitkov ministrice za infrastrukturo mag. Alenke Bratušek, da v času opravljanja vršilca dolžnosti direktorja nisem izpolnil pričakovanj, saj nisem izkazal zadovoljivih rezultatov in razvojne naravnanosti Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenije in da v svoji viziji kljub šestmesečnemu vodenju agencije, nisem izkazal jasne vizije oz. ni izpostavil prioritet, podajam naslednja pojasnila:

Kljub dejstvu, da sem mandat vršilca dolžnosti prevzel poleti, v času letnih dopustov, sem se takoj lotil dela in na agenciji ustvaril pozitivno klimo med zaposlenimi. Takoj sem se lotil optimizacije delovnih procesov na agenciji in vzpostavil način dela, ki je vodil najprej z zmanjšanju in nato k popolni odpravi zaostankov na področju DPN, OPN in OPPN, ki jih agencija na podlagi zaprosil za strokovno pomoč opravlja za MZI. Prenovili smo tudi Pravilnik o delovnih razmerjih je prinesel zviševanje oz. izenačevanje pravic delavcem agencije z delavci v državnih organih. Kot enega od poglavitnih projektov lahko izpostavim še pripravo novega Državnega varnostnega programa, ki smo ga pripravili na Agenciji, čeprav gre za strateški dokument, ki izhaja iz nalog MZI. 

V času vodenja agencije kot vršilec dolžnosti sem se izjemno zavzemal za promocijo letalske varnosti in na agenciji uvedel komuniciranje preko družbenih omrežij, kar so uporabniki prepoznali kot odlično in uporabno storitev agencije, uvedel pa sem tudi mesečne webinarje na temo promocije letalske varnosti, ki so bili odlično obiskani. V zvezi promocije letalske varnosti so bile na CAA napisane in objavljene tudi 3 varnostne okrožnice (letenje v TNP, navodila potnikom v splošnem letalstvu, padalci). 

Izpostavim lahko tudi izjemen uspeh CAA pri izvedbi EASA inšpekcije na področju »Medical«, kjer ni bilo ugotovljenih neskladij, EASA pa je delo agencije pohvalila in ocenila kot enega izmed najboljših sistemov na svetu.

Poleg navedenega smo v času mojega mandata na CAA uvedli nov TSA MerryL in H (rešitev zatečenega stanja zadnjih 10 let), 7 novih PBN procedur in 3 nove kroge čakanja, pristopili k podpisu sporazuma Data4Safety z EASA ter podpisali dogovor o izmenjavi varnostno pomembnih podatkov z Uradom Vlade RS za informacijsko varnost.

V času vodenja agencije je bil zaključen tudi postopek certifikacije novega letalskega prevoznika, še 3 postopki pa so v teku. 

Opravljenih je bilo še veliko drugih nalog, med drugim sem kot vršilec dolžnosti z organizacijo dela in vodenjem agencije uspel zmanjšati zaostanke pri izdaji plovnosti, na področju izdaje operativnih dovoljenj za izvajanje operacij z droni in še marsikaj, za kar sem prejel tudi več priporočilnih pisem letalske industrije (Pipistrel, OneDrone, MORS, Janezlet).

Vse to nakazuje na to, da je ocena ministrice za infrastrukturo glede mojega minulega dela na agenciji vsaj nepopolna, če ne celo napačna.  

Zanikati gre tudi izjavo ministrice, da v postopku kandidature za direktorja nisem izkazal jasne vizije oz. nisem izpostavil prioritet. V izbirnem postopku sem zastavil jasne cilje, ki so usmerjeni v razvoj sodobne, evropsko naravnane agencije. Kot temeljni cilji so bili v mojem programu izpostavljeni prenova tarife, dodatna promocija letalske varnosti, kulture pravičnosti in povečanje poročanja o dogodkih v civilnem letalstvu, nujnost sprejetja Zlet-1 in s tem povezano pripravo izvedbenih aktov nacionalne zakonodaje (Pravilnik o ultralahkih napravah, Pravilnik o plovnosti zrakoplovov; Uredba o prostem letenju; Uredba o zagotavljanju navigacijskih služb, register zrakoplovov…) ter izpostavil tudi pripravo na tehnično pomoč FAA pred postopkom IASA (za uvrstitev Slovenije na listo 1 v ZDA).

Moja vizija razvoja je bila usmerjena tudi na implementacijo IOP interoperability zahtev uredbe (2017/373), ki se prenašajo iz Single European Sky, uvedbe dodatnih PBN procedur v naš zračni prostor, pripravo na izvajanje EASA uredbe Part-IS, ureditev sistema in zmanjšanje zaostankov na Part-66 ter ustvarjanje pogojev in zaposlovanje novih kompetentnih delavcev. Izpostavil sem tudi tudi nujen razvoj strategije za upravljanja in pomoč družinam ob letalskih nesrečah (ICAO Annex 9 – Facilitation provisions on assistance to aircraft accident victims and their families), razvoj strategije dela na področju brezpilotnih zrakoplovov in uvedbo »U-space« ter reorganizacija zračnega prostora.

Mnenje uredništva Slovenskega letalskega portala Sierra5.net:

Zagotovo je gospod Jure Griljc bil direktor, ki je v svoji izjavi zgoraj, navedel kaj vse se lahko naredi v zelo kratkem času. Nadaljeval je dobro delo preteklega direktorja in pretekle vršilke dolžnosti ter ga še nadgradil z veliko proaktivnega dela, izjemno promocijo varnosti v letalstvu na popularnih socialnih omrežjih. Osebno se je udeleževal različnih dogodkov, bil izjemno dojemljiv na težave ter skušal v svojem obsegu in pristojnosti do nastalih težav pristopiti in jih s sodelavci v CAA razrešiti. Zagotovo so priporočilna pisma organizacij iz različnih sfer slovenske letalske industrije dokaz, da je delal dobro. Večkrat je javno podprl delo tudi našega portala, za kar se mu na tem mestu tudi zahvaljujemo. Iskreno si želimo, da do takšnih neupravičenih in neutemeljenih dejanj s strani politike ne bi prihajalo več ter se ne bi diskreditiralo odločitev strokovnih organov, kot je Svet Javne agencije za civilno letalstvo Republike Slovenija.