Na Letališču Edvarda Rusjana je konec maja potekal strokovni posvet z naslovom “Razvoj letališča Maribor in širšega območja”, ki je združil ključne odločevalce, strokovnjake in predstavnike lokalnih skupnosti. Dogodek v organizaciji Društva za prometno infrastrukturo Maribor (DPI Maribor), v sodelovanju z Univerzo v Mariboru, MO Maribor, Občino Hoče-Slivnica, DRC in pod častnim pokroviteljstvom Inženirske zbornice Slovenije, je pokazal, da je letališče hkrati simbol zamujenih priložnosti in potencialni motor razvoja regije.

V uvodnih nagovorih so organizatorji in župani poudarili pomen letališča za regijo in opozorili na nujnost sistemskega pristopa države. Uroš Rozman (DPI Maribor) je izpostavil potrebo po rešitvah za “spečo Trnuljčico”, župan dr. Marko Soršak pa opozoril na ključni problem – odsotnost Državnega prostorskega načrta (DPN), brez katerega razvoj ni mogoč. Župan MO Maribor Saša Arsenovič je letališče umestil v širši kontekst regionalne krize in pozval k obravnavi infrastrukture kot nacionalne prioritete. Tomaž Pečnik z Ministrstva za infrastrukturo je predstavil zgodovinski pregled razvoja letališča od leta 1966 naprej – od zlatih let do obdobij upravljavske negotovosti. Danes letališče upravlja družba DRI d.o.o., pogodba z državo velja do konca leta 2026. Terminal, zgrajen leta 2012 za 600.000 potnikov, je danes skoraj prazen, obstoječa infrastruktura pa v poplavah poškodovana. 

Strokovnjaki za prostorsko načrtovanje so izpostavili, da je brez sprejetega DPN kakršenkoli razvoj onemogočen. Po več letih usklajevanj in razprav je postopek zdaj v zadnji tretjini. Pečnik napoveduje, da bo časovnica dokončanja predstavljena junija. Mag. Mateja Kukovec (ZUM) je dodala, da bi bilo nasprotovanja javnosti manj, če bi letališče imelo redne lete: “Zdaj se območje dojema kot mirna cona.”

Okrogla miza: Konsenz o večfunkcijski prihodnosti

Na popoldanski okrogli mizi so sogovorniki – od predstavnikov ministrstev do lokalnih županov – izrazili skupno vizijo: letališče mora postati večnamensko s funkcijami potniškega, tovornega in servisnega prometa. Dr. Marko Soršak je opozoril, da mora država končno sprejeti prostorske akte, župan Miklavža Egon Repnik pa, da je “zdaj zgodovinsko najugodnejši čas za sprejem DPN-ja.” Tomaž Pečnik je potrdil, da “investitorji sprašujejo le eno: kdaj lahko začnejo graditi. Brez DPN-ja jim ne moremo ničesar ponuditi.” Mag. Matej Skočir (MGTŠ) je pozval k prepoznavanju območja kot strateške cone nacionalnega pomena. Božidar Dokl (Slovenia Guide) je opozoril na težave pri vzpostavitvi čarterskih letov: “Odlično sodelovanje z letališčem, a brez sistemske podpore se stvari ustavijo.” Kot rešitev je predlagal uvedbo prispevka za turizem po vzoru Avstrije, ki bi zagotovil dolgoročno financiranje promocije.

Vizije za prihodnost: Optimizem z jasno odgovornostjo

Kljub dolgotrajnemu čakanju in številnim neuspešnim poskusom so udeleženci dogodka izrazili optimizem. Dr. Soršak je ocenil, da so zdaj končno vzpostavljeni pogoji za razvoj. Podžupan dr. Samo Peter Medved je kot pozitiven primer navedel model letališča Gradec, kjer je ključno vlogo prevzel mestni holding. Predlagal je tudi revizijo starih pogodb, ki nalagajo državi odgovornost za infrastrukturo. Poslanec Tomaž Lah je pozval k ustanovitvi stalne medresorske delovne skupine, ki bi zagotavljala kontinuiteto razvoja, ne glede na menjave oblasti. K ustanovitvi operativno delovne skupine, ki bi s podporo občin v regiji spremljala in načrtovala korake k oživitvi letališča, je predlagala tudi Stanka Šmon, mednarodna letalska strokovnjakinja z večletnimi izkušnjami dela na področju letalskih operacij v OZN. Ker pozna lokalno problematiko mariborskega letališča je dodala, da se ne sme pozabiti na ozko specializiran strokovni kader, ki s stagnacijo letališča beži na graško letališče ali celo iz panoge. 

Moderator Uroš Rozman je ob koncu poudaril, da je prihodnost Letališča Edvarda Rusjana Maribor več kot zgolj infrastruktura: “Je test naše sposobnosti sodelovanja.” Skupen zaključek dogodka je jasen – politična volja in strokovni konsenz obstajata, a brez jasne strategije, usklajenega delovanja države in trajnostnega poslovnega modela bo letališče ostalo še ena zamujena priložnost.