Letos je, v luči rasti deleža proračuna namenjenega za obrambo v več državah, na sejmu posebno sijal obrambni sektor, ki je predstavljal rekordnih 45% celotne ponudbe.

Na dogodku je prišlo tudi do polemik, zaradi vojne v Gazi in Iranu. ) Francoske avtoritete so se namreč odločile, da bodo prekrile razstavne prostore petih izraelskih podjetij, ki so razstavljala tudi več tipov orožja, ki ga izraelske sile uporabljajo v Gazi. Hala z izraelskimi razstavljalci je bila zaradi varnostnih razlogovov dodatna zastražena.

Med odmevnejšimi novicami iz sejma so težave med partnerji skupnega mednarodnega programa FCAS. Éric Trappier, generalni direktor Dassaulta, zahteva za svoje podjetje večji delež (kar 80%) v francoskem, španskem in nemškem programu za lovca šeste generacije FCAS. Od prve predstavitve, prav na Le Bourgetu leta 2019, do danes ni bilo večjih napredkov, letalo skoraj gotovo ne bo v uporabi niti leta 2040, medtem ko podobni program Tempest predvideva dostavo prvih lovcev že leta 2035. Novica je za program vse prej kot pozitivna, francoska zahteva pa neuresničljiva. Kasneje oz. v začetku julija, je odmevala še ena slaba novica, tokrat za projekt Eurodrone, ki tudi nabira več let zamud. Tokrat Francozi grozijo z odstopom. Francoska industrija sicer skuša ohraniti čimveč avtonomije, eden izmed dokazov je bila tudi prva predstavitev javnosti artilerijskega večcevnega raketometa Foudre, ki ga je razvilo podjetje Turgis & Gaillard in bo v bodočnosti predstavljalo francosko alternativo ameriškemu HIMARS-u, ki je postal širši javnosti znan zaradi uporabe v vojni v Ukrajini. Poleg Foudreja je podjetje predstavilo tudi novo različico za nadzor drona Aarok, ki bo opremljena z radarjem družbe Thales.

Ustanovitev skupnega podjetja LBA Systems sta s podpisom v Parizu zaključila italijanski Leonardo in turški Baykar Technologies. Ukvarjalo se bo z razvojem, proizvodnjo in podporo brezpilotnih letalnikov. Baykar je pred kratkim kupil italijanskega proizvajalca Piaggio Aerospace. Leonardo je na sejmu prvič predstavil jurišni helikopter AW249, katerega bo italijanska vojska sprejela v uporabo čez predvidoma dve leti. Helikopter bo, med drugim, uporabljen tudi kot platforma za lansiranje in vodenje dronov.

Število razstavljenih dronov, predvsem manjših dimenzij, je bilo veliko. Razvoj in proizvodnja takih sistemov je relativno poceni, zato ni čudno, da so se številna manjša podjetja in start upi začeli ukvarjati prav s tem. Med najbolj kompleksne brezpilotne sisteme spada YFQ-44A Fury ameriškega proizvajalca Anduril Industries. Podjetje so ustanovili pred osmimi leti, dandanes pa spada med vodilne v tem sektorju. Na sejmu so oznanili sodelovanje z nemškim Rheinmetallom za razvoj in prodajo že obstoječih dronov Fury in Barracuda na evropskem trgu ter sodelovanje pri razvoju motorjev za rakete. Nov projekt je predstavil tudi francoski Dassault in sicer maketo »loyal wingmana« s »stealth« zmogljivostimi, ki naj bi bil sprejet v uporabo že leta 2033. Dron bodo sprva uporabljali skupaj z letali Rafale in kasneje FCAS.

Veliko pozornosti je bilo tudi tokrat za sisteme zračne obrambe in rakete. Lockheed Martin je naznanil cilj, da bi do konca leta skupno dostavili kupcem kar 40% več oborožitvenih sistemov kot prejšnje leto. Pri evropskem koncernu MBDA so oznanili nov »kamikaze« dron, ki bo s hitrostjo do 400 km/h dostavil na do 500 km oddaljen cilj 40 kg bojnega tovora. Proizvodnja drona bo znatno cenejša in hitrejša od proizvodnje vodenih raket, tako da že napovedujejo možnost proizvodnje kar tisoč takih dronov na mesec. Prejšnji teden je sicer podjetje oznanilo tudi ponoven zagon produkcije rakete Storm Shadow. Zadnja raketa tega tipa je zapustila tovarno pred kar 15 leti, še posebno pa se je izkazala zlasti med vojno v Ukrajini.

Če se vrnemo na helikopterje je, poleg zgoraj omenjenega AW-249, v Parizu debitiral tudi žirodin helikopter Sikorsky S-97 Raider. Poleg dveh kontrarotirajočih rotorjev, Raiderja poganja še propeler. Prototip je prvič odletel leta 2015, na krovu je prostora za dva pilota in šest vojakov, potovalna hitrost pa presega 400 km/h. Podjetje, del skupine Lockheed Martin, polaga mnogo upanja NATO-vemu projektu Next Generation Rotorcraft Capability (NGRC).

Kljub mnogim novostim je bilo sicer na sejmu čutiti, da se večina proizvajalcev osredotoča na povečanje zmogljivosti že obstoječih platform, predvsem če govorimo o kompleksnih sistemih.

Naročila

Naročila s strani držav na Le Bourgetu, razumljivo, niso tako pogosta kot tista s strani podjetij. Embraer je bil uspešen tudi na obrambnem področju, saj se je Portugalska odločila za nakup še šestega taktičnega transportnega letala KC-390, pri tem pa je portugalski minister za obrambo Nuno Melo poudaril, da je projekt KC-390 zelo pomemben tudi za domačo industrijo, zato naznanja še opcijo za nakup dodatnih desetih letal, katera bodo namenjena tudi drugim državam članicam NATO pakta. Ena izmed teh bo po vsej verjetnosti Litva, ki je prav na sejmu sporočila, da je za svoje letalstvo izbrala KC-390 (najverjetneje tri letala). KC-390, za katerega se je odločilo že več evropskih držav, je postal resen konkurent Herculesa.

Francija je s Švedskim SAAB-om podpisala deklaracijo ki naj bi privedla do nakupa dveh letal tipa Global Eye, s katerima bi po letu 2030 začeli zamenjati obstoječo floto štirih letal za zgodnje opozarjanje E-3 Sentry.

Italijanski Leonardo je v Parizu podpisal pogodbo za prodajo dveh letal C-27J Spartan NG savdskemu podjetju Saudi Aramco oz. hčerinsko družbo Mukamalah Aviation Company. Aramco bo tako postal prvi nevladni kupec tega tipa tovornega letala, ki ga bodo uporabljali tudi za gašenje požarov, saj bosta obe opremljeni tudi s sistemom MAFFS II. Dostava je predvidena v letu 2027.

Statični prikaz

Poleg že zgoraj omenjenih letal, dronov in helikopterjev je bilo na statičnem prikazu na ogled še mnogo več. Pri Airbusu so razstavljali nemški enosedi Eurofighter, nemški A 400M, kanadski C 295, paleto helikopterjev od H125M do H225M, več tipov brezpilotnih letalnikov, od Flexrotorja do Eurodrona. Najbolj me je sicer pritegnil SIRTAP, ki spominja na Predatorja. Prvi let je predviden pred koncem leta, dron bodo uporabljali za ISR naloge, predvidena je tudi oborižitev. Špansko ministrstvo za obrambo je za projekt namenilo približno 500 milijonov evrov, prvi letalnik naj bi sprejeli v uporabo leta 2027, uporabljala pa ga bo tudi mornarica na letalonosilki Juan Carlos I. Francosko ministrstvo za obrambo je razstavljajo še več Airbusovih proizvodov oz. A 400M ter helikopterje H160M, H225M in Tiger. V Parizu pa seveda ne gre brez domačega lovca, vojno letalstvo je postavilo na ogled dvosedi Rafale F5, vojna mornarica pa Rafale M.

Pri Leonardu so, poleg že zgoraj omenjenih dveh helikopterjev, imeli še en reaktivni trenažer M-346 in, v sklopu novega podjetja LBA System, drona Akinci in TB3. Turška industrija je bila prisotna tudi z mock-upi reaktivnega trenažerja Hurjet, šolskega turbopropelerskega letala Hurkus, helikopterja Gökbey in dvomotornega UCAV-a Aksungur.

Ameriška vojska je razstavljala najnovejšo verzijo legendarnega Chinooka, oz. CH-47F in en UH-60 Blackhawk, medtem ko je mornarica priletela s protipodmorniškim letalom P-8 Poseidon. Iz oporišča Lakenheath v Veliki Britaniji sta priletelela ameriški F-15E in F-35A. Prisotno je bilo transportno letalo C-17 Globemaster III nacionalne garde New Yorka, katera je v Pariz pripeljala tudi dron MQ-9 Reaper. Nazadnje sta iz ZDA priletela še C-130J nacionalne Garde Kentuckyja in tanker KC-46 Pegasus 931. rezervne brigade.

Embraer je poleg transportnega letala KC-390 na sejmu razstavljal tudi lahkega jurišnika A-29 Super Tucano, ki je v zadnjih dveh letih zbral kar 34 novih naročil, med katerimi je najpomembnejše, za 12 letal, podpisala Portugalska. Švicarski Pilatus je na sejmu ponosno prikazal PC-7 MKX, 22 šolskih letal tega tipa je letos marca naročila prav Francija. Na Textronovem paviljonu je bilo mogoče videti še dve letali Beechcraft King 260 in 360 opremljeni za specialne misije, eno izmed teh je bilo opremljeno s podom scarpod lynx avstrijskega podjetja Airborne Technologies. Nedaleč stran je bilo mogoče videti tudi Pipistrelov Surveyor, o tem pa v tretjem delu poročila.

Nazadnje velja omeniti tudi ultralahko letalo Shark češko-slovaškega podjetja Shark Aero, opremljeno z opremljeno za elektronsko bojevanje. Prvo tako letalo naj bi bilo že v uporabi v Ukrajini s primarno nalogo motenja signalov samomorilskih dronov Geran. Sistem je zaradi cenovne dostopnosti in enostavnosti uporabe zanimiv, glede realne učinkovitosti na bojnem območju pa nimamo še podatkov.

Letalski program

Letalski program je bil, med dnevi ko je bilo razstavišče odprto samo strokovnim obiskovalcem, dokaj podoben tistemu izpred dvema letoma. Na nebu so se prikazali trije lovci in sicer Rafale, Eurofighter in F-35A. Nastop francoskega Rafala je letos bil še posebno zanimiv, saj je bilo letalo prebarvano v posebno poslikavo v barvah francoske zastave, kakršno je bilo mogoče občudovati tudi pred nekaj meseci v Zagrebu. Za atraktiven nastop je poskrbel tudi nemški Eurofighter, ki je v zadnjih letih zasluženo pribljuben gost letalskih mitingov. Predstavitev ameriškega Lightninga je bila tudi vrhunska, sploh v primerjavi s tisto na lanskem Air Powerju. Manj spektakularna sta bila leta francoskega A 400M in brazilskega KC-390, ki pač nista bila zasnovana za drzne manevre. Predstavila sta se tudi francoska helikopterja Tiger in NH-90 ter »warbird« Fouga Magister.