Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep o nadaljevanju letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov s srebrovim jodidom na območju severovzhodne Slovenije. Ukrep se bo ob izpolnjenih pogojih izvajal tudi v letih 2026 in 2027.

Vlada se je seznanila z informacijo o izvajanju letalske obrambe pred točo v letih 2024 in 2025, ki vključuje pregled aktivnosti, financiranja ter ocene vpliva na škodo zaradi toče. Na tej podlagi podpira nadaljnje izvajanje ukrepa, katerega cilj je zmanjševanje posledic vremenskih ujm ter zaščita kmetijske pridelave in premoženja.

Sofinanciranje izvajanja letalske obrambe pred točo bo zagotovljeno iz proračunske postavke – Obramba pred točo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), če bo izkazan interes lokalnih skupnosti. Ta bo izpolnjen, če bo v izvajanje vključenih vsaj polovica občin z branjenega območja.

Branjeno območje obsega:

• vseh 27 občin Pomurja,
• vseh 41 občin Podravja,
• občini Slovenske Konjice in Zreče (Savinjska regija),
• občino Podvelka (Koroška regija).

MKGP bo prispevalo do 35 % sredstev za skupno javno naročilo izbire izvajalca, preostanek pa bodo zagotovile vključene občine.

Stališče meteorološke stroke

Meteorološka stroka v Sloveniji in mednarodno opozarja, da kljub dolgoletni uporabi ni nedvoumnih znanstvenih dokazov, da vnos srebrovega jodida v nevihtne oblake statistično značilno zmanjša pojav toče na tleh. Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je že leta 2007 poudarila, da učinkovitost takšnih posegov ni zanesljivo dokazana, hkrati pa opozorila na potrebo po dodatnih raziskavah morebitnih okoljskih posledic.

Najbolj učinkoviti ukrepi zaščite v kmetijstvu ostajajo fizična zaščita z mrežami ter zavarovanje pridelka, letalska obramba pred točo pa se v Sloveniji uporablja kot dopolnilni ukrep.

Letalska obramba pred točo v Sloveniji

V Sloveniji so se poskusi letalske obrambe pred točo izvajali že med letoma 1999 in 2011, pri čemer so bile opravljene tudi strokovne presoje v okviru ciljnega raziskovalnega programa. Ugotovljeno je bilo, da takratna zasnova poskusov ni omogočala zanesljive znanstvene ocene učinkovitosti, nova metodologija pa zaradi visokih stroškov in elementa naključnosti ni bila sprejeta.

Kljub temu se je praksa izvajanja letalske obrambe nadaljevala ob sofinanciranju države in občin. Delež državnih sredstev se v zadnjih letih giblje okoli 35 %, preostanek prispevajo občine.

Izvajanje v letih 2024 in 2025

V letih 2024 in 2025 je MKGP zagotovilo po 120.000 evrov letno. Projekt je sofinanciralo 67 od 71 povabljenih občin, vključno s Prekmurjem. Posadke so bile v pripravljenosti vsako leto od 15. junija do 15. septembra, vsak dan od 9. ure do sončnega zahoda.

• Leta 2024 je bilo 21 dni s pogoji za točo, opravljenih je bilo 20 poletov.
• Leta 2025 je bilo 16 takih dni, opravljenih pa 22 poletov.

Izvajalec, Letalski center Maribor, ocenjuje, da so v obeh letih delovali z omejenimi sredstvi, a hkrati navaja, da je bilo na branjenem območju manj poročil o večji škodi zaradi toče, razen v primerih izrazito neobvladljivih vremenskih razmer. Izvajalec lete opravlja z enomornim letalo Cessna TU206G registrskih oznak S5-DBS.

Vlada Republike Slovenije poudarja, da bo nadaljevanje letalske obrambe pred točo v prihodnjih letih odvisno od interesa in sodelovanja lokalnih skupnosti, pri čemer ukrep ostaja del širšega nabora prilagoditvenih ukrepov na podnebne spremembe.

Vir: Vlada RS