Enciklopedija

Zgodovina letalstva se ni začela s prvim nadzorovanim poletom motornega letala bratov Wright, temveč mnogo prej. Prve poskuse, da bi se dvignili v zrak, so opravili že Kitajci. Znana je legenda o Ikarusu in Dedalu ter številnih drugih poskusih, da bi ljudje leteli po zraku. Iz novejše zgodovine je nedvomno najbolj znana skica predhodnika helikopterja Leonarda da Vincija (1452-1519). Leonardo da Vinci je verjel, da bi človek lahko letel kakor ptice. Z njegovih skic je vidno, da si je zamislil leteče stroje s premikajočimi krili (podobno kakor pri pticah). Letenje s takimi napravami, ki bi jih s svojo močjopoganjal človek je okoli leta 1670 ovrgel italijanski matematik Alfonso Bernuli. Teorija današnjega letenja je nastajala stoletja v glavah znanstvenikov in entuziastov, ki jim vožnja s kočijami, parniki in vlaki ni bila več dovolj. Nov izziv so našli v prostoru, kjer so dotlej kraljevale ptice. Mednje sta prva poletela brata Montgolfier 21. novembra 1783.

















Prve praktične izračune s področja aerodinamike je opravil Sir George Cayley (1773-1857) in jih prenesel tudi v prakso. Cayleyev kočijaž je pod njegovim nadzorom opravil prvi polet z jadralnim letalom leta 1853. Po poletu je izjavil, da je bil najet za vožnjo po tleh in ne po zraku. Cayleyu je sledil Otto Lilienthal (1848-1896), ki je zgradil šestnajst različnih jadralnih letal in opravil nad dva tisoč poletov.

Začela se je tekma za prvi motorni polet. Kljub pobudi Samuela P. Langleya, ki je neuspešno poskušal vzleteti z »aerodromom«, sta prvi kontrolirani motorni polet opravila brata Wright. To se je zgodilo 17. decembra 1903 v Kitty Hawku v Severni Karolini. Polet je trajal 12 sekund, Orville pa je v tem času preletel 37 metrov. Začelo se je obdobje motornega letenja. Slovensko čast sta v tem obdobju zelo uspešno zastopala Edvard Rusjan in Jože Rusjan. Njegov jadralec številka 11 pa je bilo prvo letalo, ki so ga izdelovali serijsko. Lilienthal je umrl v letalski nesreči 9. 8. 1896 leta, rekoč 'Žrtve morajo biti!'. Njegov uspeh je navdihnil množico ljudi, ki jim je letenje pomenilo velik izziv. Med njimi je bili tudi Octave Chanute.

»Dajte mi motor in kmalu vam bomo dali uporabno letečo mišino« Hiram Maxim, 1892 

"Ta je nadaljeval Lilienthalovo delo in najprej zgradil letalo z dvanajstimi krili. Leta 1896 pa dvokrilca z navpičnim in vodoravnim repnim smernikom.

V carski Rusiji je prava jadralna letala gradil A. V. Špikov v Tbilisiju (1906), po navodilih iz brošure profesorja kijevskega tehnološkega inštituta N.B. Delona pa so v različnih krajih začeli graditi njegovega planerja, ki je tako postalo prvo jadralno letalo za množično uporabo.

V Nemčiji sta se z jadralstvom leta 1910 največ ukvarjala Hardt in pozneje znani konstruktor druge svetovne vojne Messerschmitt - njun drsalec je bil vzor vsem takratnim drsnim brezmotornim letalom." (Marjan Moškon, Jadralno letalstvo, Ljubljana 1995) 

Konstruktorji in piloti so letala izdelana iz lesa, platna in jeklenih pletenih žic začeli predstavljati na letalskih prireditvah. Letalstvo so tako približali občinstvu, piloti pa so postajali heroji. Kmalu se ja za letala začela zanimati tudi vojska. Na začetku so bili sicer bolj zadržani, ko pa so ugotovili prednosti, ki jih je prinašalo zračno opazovanje, slikanje in prenos pošte, je letalstvo začelo doživljati svoj razcvet. Prevoz pošte z letalom Curtiss Model C-700 Leta 1910 je Američan Eugene Ely prvič vzletel z ladje USS Birmingham, Giulio Gavotti je 1.11.1911 kot prvi človek iz letala odvrgel štiri granate, Albert Berry je bil prvi človek, ki je skočil iz letala s padalom (1.3.1912). Pjotr Nesterov je avgusta 1913 opravil prvi luping. Raznovrstni rekordi in novosti so se dogajale vsak dan, letalstvo pa je postajalo inštrument vojne.




Nazaj