Enciklopedija

Adriina bogata zgodovina sega v leto 1961. Z osamosvojitvijo Slovenije je Adria Airways postala slovenski letalski prevoznik. S prodajo nemškemu finančnemu skladu 4K Invest se je leta 2016 začel neizogiben konec Adrie Airways. Kranjsko okrožno sodišče je v sredo 2. oktobra 2019 začelo stečajni postopek Adrie Airways, potem ko je vodstvo družbe zaradi insolvenčnosti to predlagalo v ponedeljek, 30. septembra 2019. Upniki Adrie Airways v stečaju so prijavili za 151 milijonov evrov terjatev. Stečajni upravitelj Janez Pustatičnik jih je priznal za 87,7 milijona evrov.

Začetki Adrie segajo v leto 1961, ko je bila ustanovljena čarterska letalska družba Adria Aviopromet z letali DC-6B. S štirimi letali DC-6B je družba začela s prvimi čarterskimi poleti. To so bili predvsem medcelinski poleti v obe Ameriki, Afriko in na Daljni vzhod, večinoma za evropske organizatorje potovanj, slovenske izseljence, Rdeči križ in Združene narode. Adriino matično letališče je bilo do odprtja Aerodroma Ljubljana leta 1963 letališče v Zagrebu.

Konec šestdesetih let se je Adria začela srečevati z evropsko konkurenco, zato je pridobila novo, sodobnejšo floto. Stara letala DC-6B so prodali, prva letala McDonell Douglas DC-9 s 150 sedeži pa so pričeli uporabljati aprila 1969. V naslednjih nekaj letih je povečano povpraševanje po letalskem prevozu, še zlasti na obalo Jadrana, zahtevalo nadaljnjo razširitev in posodobitev. V sredini sedemdesetih let so bila poglavitna dejavnost Adrie Airways čarterski poleti za nemške, britanske, francoske in skandinavske potovalne agencije v priljubljena obalna letovišča na jadranski obali Dubrovnik, Split, Pulj in Tivat. Od leta 1971 je Adria eden najzanesljivejših čarterskih prevoznikov v Evropi. Da bi lahko zadostila povpraševanju, je Adria vstopila na domači trg ter povezala Ljubljano z vsemi pomembnimi mesti v Jugoslaviji.

Po letu 1980 so postali redni letalski prevoznik z poleti znotraj Jugoslavije in začeli leteti tudi na mednarodnih rednih progah. V začetku osemdesetih je Adria pridobila pet sodobnih letal MD-80 s 167 sedeži in se razširila še na mednarodni trg. Leta 1983 je vzpostavila prve redne polete na progi Ljubljana – Beograd – Larnaca (Ciper). Adria je leta 1984 razširila floto z dvema turbopropelerskima letaloma de Havilland Dash 7 z 48 sedeži in tako omogočila delovanje tudi na regionalnih letališčih. V letih, ki so sledila, je Adria razširila svojo mrežo rednih poletov v München, London in Pariz. Število potnikov je stalno naraščalo in doseglo milijon, vrhunec pa je bilo leto 1987 z 1.740.000 potniki. Adria je članica IATA in ima v svoji floti: letala DC-9, MD-80, Dash 7.

Adria si je vedno prizadevala, da je šla v korak s tehnološkim napredkom v letalski industriji in s tem zagotovila varna, učinkovita in ekonomična potovanja. Medtem ko so v osemdesetih letih pravi preboj pomenila letala MD-80, je Adria v devetdeseta leta vstopila s tremi letali Airbus A320 s po 168 sedeži (prvi A320 1989), ki so bila takrat najsodobnejša letala na svetu. V devetdesetih letih je Adria uvedla številne nove destinacije iz Ljubljane večinoma v evropska mesta. Čarterski poleti so sezonski, najpogosteje na sredozemske turistične destinacije.

25. junija 1991, ko je Republika Slovenija razglasi neodvisnost so Adriina letala iz političnih razlogov prizemljili. Uprava za civilno letalstvo Jugoslavije, ki je bila tedaj še vedno pristojna za slovenski zračni prostor, v obliki političnih represalij je Adrii za tri mesece prepovedala letenje. Konec januarja je Adria Airways ponovno vzpostavila svoje dejavnosti na okrnjenem tržišču. Nekaj časa je bilo njihovo matično letališče v Celovcu. Večina čarterskih destinacij na obalo Jadrana je postala nedostopna, saj so zdaj le-te spadale pod ozemlje drugih držav. Celotna struktura poslovanja se je zato drastično spremenila. poudarek se s čarterskih prog seli na na redne proge. Medtem ko so prej 90 odstotkov prihodka predstavljali čarterski posli, so zdaj redni leti prinašali 70 odstotkov prihodka.

Leta 1995 prične sodelovati z Lufthanso (sodelovanje code share).in se tako vključuje v evropske integracijske procese. Adria je svojo floto 13 letal (tri letala Airbus A320, pet letal MD 80 (štiri letala MD-82 in eno letalo MD-81), tri letala DC-9-30 in dve letali Dash 7), ki je bila prvotno namenjena čarter poletom, v novih tržnih razmerah zmanjšala. Prodala je letala MD 80, Dash 7 in DC-9.

Podjetje se finančno konsolidira in leta 1998 kupijo tri letala za regionalni promet Canadair Regional Jet CRJ200. Adria je letalo Canadair Regional Jet izbrala, ker je ekonomično, okolju prijazno reaktivno letalo in ponuja primerljiv dolet kot letala Airbus A320 ter omogoča fleksibilnost na vsej mreži poletov. Zaradi razširitve poslovanja leta 2000 kupijo še eno letalo tega proizvajalca. Osredotočeni na opravljanje regionalnih rednih poletov predvsem po Evropi, stalno dodajajo nove destinacije in povečujejo frekvenco letov na obstoječih. Krepijo sodelovanje z evropskimi letalskimi prevozniki, še posebej z Lufthanso. Odlično delo v preteklosti in izučen ter zanesljiv strokovni kader privedejo do pogodbe z Bombardierom. Kanadski proizvajalec letal Bombardier Aerospace Canada je izbral Adrio za svoj prvi evropski vzdrževalni center za letala Canadair Regional Jet. Adria tako opravlja servisno-vzdrževalna dela za druge prevoznike na vseh tipih letal CRJ, v letu 2005 pa delovanje razširja na letala tipa Airbus A320.

Decembra 2004 je bila Adria kot regionalna članica sprejeta v najmočnejšo strateško letalsko združenje na svetu Star Alliance. S tem je bil dosežen strateški cilj in jasno začrtana poslovna politika mrežnega prevoznika, ki ponuja globalno storitev. V letu 2004 je Adria prepeljala 885.000 potnikov in ustvarila dobiček 171 tisoč EUR. Leta 2005 kupijo peto letalo CRJ200. Povečan obseg dela in zniževanje stroškov prisilijo Adrio v najem letala Boeing B737-500 tako, da sedanja flota šteje enajst letal: tri Airbuse A320, sedem letal Canadair Regional Jet (dve letali CRJ v najemu) in eno letalo Boeing 737-500. V Adrii so se odločili, da bodo v svojo floto uvedli dve letali CRJ900. Predvidoma naj bi obe kupili. Na Brniku pa sta pristali konec maja 2007. Adria bo sedmi evropski operater tega letala, ki ima po vsem svetu sicer 12 uporabnikov.

Zaradi povečanega obsega letenja v poletni sezoni 2007 so v Adrii Airways najeli dodatno letalo. Gre za letalo tipa Boeing B737-400 s 167 sedeži ukrajinske letalske družbe Ukraine International Airlines. Letalo bodo upravljali ukrajinski piloti, kabinsko osebje Adrie Airways pa se je na ta tip letala že prešolalo. Ukraine International izpolnjuje vse evropske standarde in ima, tako kot Adria, mednarodni certifikat IOSA (IATA Operational Safety Audit), ki določa varnost letenja, operativne procedure in organiziranost ter varovanje družbe. Adria je letalo najela za obdobje šestih mesecev. Letalo bo letelo pretežno na čarterskih linijah. Letalo je začelo leteti 20. aprila 2007. Maja 2010 ja Adria dobila še drugo letalo A319. V njeni floti so bila maja 2010 naslednja letala: 1x A320 (162 sedežev), 4x CRJ900 (86), 5x CRJ200 (48/50) in 2x A319 (135).
 

Floto so v zadnjih dveh letih že pomladili z ekonomsko učinkovitimi in okolju prijaznejšimi letali CRJ900 - četrtega so v floto vključili v začetku leta 2009. V letu 2010 so v floto vključiti še dve novi letali Airbus A319, ki ju prav tako odlikujejo nizka poraba goriva na potniški sedež in manjši izpusti CO₂. Dve letali A320 so že prodali, tretjega (S5-AAA) pa so iz prometa vzeli 11. septembra 2010. Zaradi prevelikih stroškov, ki bi jih imeli z obnovo bodo letalo razmontirali in razrezali. 

Povprečna plača pilotov v Adriji znaša za:
• kopilota s povprečno 16 let delovne dobe 4990 evrov bruto,
• kapitana s povprečno 12 let delovne dobe 6500 evrov bruto,
• kapitana inštruktorja s povprečno 13 let delovne dobe 8990 evrov bruto,

Plače so neto nižje od konkurence v regiji, bruto pa višje zaradi višjih davkov, ki jih imamo v Sloveniji (januar 2009. Vir: www.finance.si).

Fotografije: Borut Podgoršek

vir: www.adria.si