Letalo je »spočel« oče William P. Lear kot LearStar 600, potem ga je prevzel Canadair in preoznačil v CL600, ki je prvič poletel že davnega novembra 1978. Skupaj so jih izdelali 84, potem pa je letalo nasledila verzija challenger 601-1A, ki ga je leta 1996 zamenjala serija 601-3. To letalo je že dobilo kokpit z zasloni za podajanje podatkov, poganjali pa so ga zmogljivi motorji CF34-3A1.
Zdajšnja verzija challengerja 604 izvira iz leta 1995; konstruktorji so v letalo posegli s spremembami zgradbe, trupu so dodali dve okni in ga podaljšali za 10 odstotkov. Hkrati so letalu vgradili večje gorivne rezervoarje, kar mu je z učinkovitejšima motorjema CF-34-3B precej podaljšalo dolet. Ob tem so ojačali še podvozje in ga opremili z zavorami iz ogljikovih materialov in sodobno Collinsovo elektronsko opremo. Letalna dovoljenja je tako prenovljeni challenger dobil leta 1995, prvi kupci pa so leteli z njim že naslednje leto. Šeststotega kupca je challenger dočakal v začetku leta 2003. V letu 2001 je prišlo še do nekaterih sprememb, predvsem v kokpitu, v katerega so vgradili sodobnejšo elektroniko Rockwell Collinsa, pilotu pa so kot opcijo ponudili tudi polprosojni zaslon pred vetrobranskim steklom, kakršne imajo sodobna bojna letala.
Tehnični podatki:
Tip: poslovno letalo za srednje razdalje
Proizvajalec: Bombardier, Kanada
Pogon: dva turboventilatorska motorja General Electric CF34-3B s po 38,82 kN potiska
Posadka: 2+5 do 19 potnikov
Zdajšnja verzija challengerja 604 izvira iz leta 1995; konstruktorji so v letalo posegli s spremembami zgradbe, trupu so dodali dve okni in ga podaljšali za 10 odstotkov. Hkrati so letalu vgradili večje gorivne rezervoarje, kar mu je z učinkovitejšima motorjema CF-34-3B precej podaljšalo dolet. Ob tem so ojačali še podvozje in ga opremili z zavorami iz ogljikovih materialov in sodobno Collinsovo elektronsko opremo. Letalna dovoljenja je tako prenovljeni challenger dobil leta 1995, prvi kupci pa so leteli z njim že naslednje leto. Šeststotega kupca je challenger dočakal v začetku leta 2003. V letu 2001 je prišlo še do nekaterih sprememb, predvsem v kokpitu, v katerega so vgradili sodobnejšo elektroniko Rockwell Collinsa, pilotu pa so kot opcijo ponudili tudi polprosojni zaslon pred vetrobranskim steklom, kakršne imajo sodobna bojna letala.
Tehnični podatki:
Tip: poslovno letalo za srednje razdalje
Proizvajalec: Bombardier, Kanada
Pogon: dva turboventilatorska motorja General Electric CF34-3B s po 38,82 kN potiska
Posadka: 2+5 do 19 potnikov
Mere: | |
- dolžina | 20,85 m |
- razpetina kril | 19,60 m |
- višina | 6,30 m |
Mase: | |
- prazen | 12.079 kg |
- največja vzletna | 21.591 kg |
- največja pristajalna | 17.236 kg |
- največji tovor | 2436 kg |
- gorivo | 11.340 l |
Zmogljivosti: | |
- potovalna hitrost | M=0,82 |
- največja višina | 12.497 m |
- dolet | nad |
Cena: okoli 22 milijonov USD
Nazaj