Enciklopedija

Prvikrat je prototipni falcon 50 vzletel že davnega leta 1976, serijsko proizvodnjo pa so začeli v letu 1978. Naslednje leto se mu je s pridobitvijo dovoljenj odprl še največji, ameriški trg.

Falcon 50 je tipična Dassaultova trimotorna konstrukcija, kakršne praktično drugi izdelovalci poslovnih letal ne uporabljajo (razen ruskega Jakovljeva). Falcon 50EX je zadnja izvedenka, EX pa je Dassaultova tradicionalna oznaka za verzijo s podaljšanim doletom. Napovedal jo je leta 1996 prvi človek Dassaulta Serge Dassault (častni predsednik), proizvodna pa je potekala v obratih Dassault Falcon Jeta v ameriškem Little Rocku. Za začetek so starega falcona 50 (serijske številke 252) opremili z novimi elektronskimi sklopi (Collins Pro Line 4). Prvi pravi 50EX pa je poletel v aprilu 1996, nato pa so do konca leta pridobili vsa potrebna letalna dovoljenja najprej v Franciji, zatem pa še v ZDA.  Prvi serijski falcon 50EX je poletel v Bordeaux-Merignacu konec oktobra 1996, javno premiero pa doživel v Orlandu na konvenciji poslovnih letal NBAA novembra 1996. Prvi kupec novega trimotornega francosko-ameriškega lepotca je bil nemški proizvajalec avtomobilov Volkswagen.

Mornariška verzija falcon 50M - ali surmar - leti pod zastavo letalstva francoske vojne mornarice – Aéronavale. Skupaj so prodali že nad 300 falconov 50.

Tehnični podatki:
Falcon 50EX

Tip: poslovno letalo dolgega doleta
Proizvajalec: Dassault Aviation, Francija
Pogon: trije turboventilatorski motorji Honeywell (AlliedSignal) TFE731-40 s po s po 16,46 kN potiska
Posadka: 2+9 potnikov (tipično), največ do 19 sedežev

Cena: pod 20 milijoni USD


Nazaj