Prvikrat je prototipni falcon 50 vzletel že davnega leta 1976, serijsko proizvodnjo pa so začeli v letu 1978. Naslednje leto se mu je s pridobitvijo dovoljenj odprl še največji, ameriški trg.
Falcon 50 je tipična Dassaultova trimotorna konstrukcija, kakršne praktično drugi izdelovalci poslovnih letal ne uporabljajo (razen ruskega Jakovljeva). Falcon 50EX je zadnja izvedenka, EX pa je Dassaultova tradicionalna oznaka za verzijo s podaljšanim doletom. Napovedal jo je leta 1996 prvi človek Dassaulta Serge Dassault (častni predsednik), proizvodna pa je potekala v obratih Dassault Falcon Jeta v ameriškem Little Rocku. Za začetek so starega falcona 50 (serijske številke 252) opremili z novimi elektronskimi sklopi (Collins Pro Line 4). Prvi pravi 50EX pa je poletel v aprilu 1996, nato pa so do konca leta pridobili vsa potrebna letalna dovoljenja najprej v Franciji, zatem pa še v ZDA. Prvi serijski falcon 50EX je poletel v Bordeaux-Merignacu konec oktobra 1996, javno premiero pa doživel v Orlandu na konvenciji poslovnih letal NBAA novembra 1996. Prvi kupec novega trimotornega francosko-ameriškega lepotca je bil nemški proizvajalec avtomobilov Volkswagen.
Mornariška verzija falcon 50M - ali surmar - leti pod zastavo letalstva francoske vojne mornarice – Aéronavale. Skupaj so prodali že nad 300 falconov 50.
Tehnični podatki:
Falcon 50EX
Tip: poslovno letalo dolgega doleta
Proizvajalec: Dassault Aviation, Francija
Pogon: trije turboventilatorski motorji Honeywell (AlliedSignal) TFE731-40 s po s po 16,46 kN potiska
Posadka: 2+9 potnikov (tipično), največ do 19 sedežev
Mere: | |
- dolžina | 18,52 m |
- razpetina kril | 18,86 m |
- višina | 6,98 m |
- površina kril | 46,8 m2 |
- dolžina kabine | 7,16 m |
- širina kabine | 1,86 m |
- višina kabine | 1,80 m |
Mase: | |
- prazno | 9888 kg |
- največja vzletna | 18.498 kg |
- največja pristajalna | 16.200 kg |
Zmogljivosti: | |
- potovalna hitrost | M=0,85 |
- največja višina | 12.935 m |
- dolet | 6084 km |
Gorivo: | 8736 l |
Cena: pod 20 milijoni USD
Nazaj