Nastal je pravzaprav po naročilu prevoznika American Airlines, da bi z njim premagali tekmece z boeingi
Prvi DC-3 je začel leteti z barvami prevoznika American Airlines 11. julija 1936. Konec leta 1939 so DC-3 že leteli v barvah družb Braniff, Eastern, Northwest, Pennsylvania-Central, Transcontinental & Western in United ter seveda American v ZDA; prvi tuji kupec je bil KLM, sledili pa so mu se Panagra in Panair iz Brazilije. LAV, CMA, Australian National iz Avstralije, švedska ABA, češki CLS, Swissair, Air France, belgijska SABENA, LOT iz Poljske, LARES in MALERT. Dogovorili so se tudi za licenčno proizvodnjo na Japonskem in prvo letalo izdelali 30. septembra 1938. Sovjetski zvezi so dobavili 18 DC-3 še pred drugo svetovno vojno, potem pa je ZSSR v velikem številu izdelovala zvesto kopijo. Ta letala sta uporabljala tako Aeroflot kot vojska, najprej z oznako PS-84, potem pa Lisunov Li-2.
Prišel je čas druge svetovne vojne in v Evropi je večino potniških DC-3 zaplenila Nemčija, uporabljala jih je Deutsche Lufthansa, ostale pa njena zaveznica Italija. Proizvodnja transportnih letal v vojaške namene se kljub vojni ni povečevala vse do septembra 1940. Potem je padla odločitev in naročilo 545 DC-3 z oznako C-47 skytrain. Vendar pa nobenega od teh naročenih letal niso dobavili do časov napada na Pearl Harbor, ko je vse ameriško transportno letalstvo premoglo okoli 50 Douglasovih C-32, C-
Načeloma se je vojaška verzija C-47 razlikovala od civilne DC-3 po ojačanih tleh kabine in zadnjega dela trupa, imela je večja tovorna vrata in Pratt&Whitneyeva motorja R-1830-92 s po 895 kW (1200KM).
Potniške sedeže ob stenah so nadomestili z vzdolžnimi klopmi, okna pa zadelali in pustili manjše line za streljanje z lažjim orožjem. Celotna skupna masa se je povešala z
Serijska proizvodnja C-47 je stekla v novih obratih v Long Beachu pri Los Angelesu v Kaliforniji, skupaj so jih izdelali 953, dokler niso začeli izdelovati verzije C-47A, ki se je v bistvu razlikovala le po 24-voltni električni napeljavi namesto prejšnje 12-voltne. Douglasov obrat v Long Beachu ni več zmogel povečane proizvodnje in odprli so novo linijo v Tulsi v državi Oklahoma, kjer so leta 1942 izdelali 2099 letal, v Long Beachu pa istega leta kar 2832. Tretja pomembnejša proizvodna verzija je bil model C-47B, opremljen z motorjema R-1830-90 ali dash-90B z dodatnim vbrizgavanjem goriva v valje, pa tudi posebno gorivo (sprva so ga namenili le za uporabo na kitajsko-burmansko-indijskem vojskovališču). Teh verzij so v Long Beachu izdelali 300, v Tulsi pa 2808, poleg še 133 trenažnih verzij TC-47B z motorji dash-
Transportne C-47 so uporabljali povsod, kjer so se vojskovale zavezniške enote, med prvimi so tudi preleteli v Veliko Britanijo, ko so se ZDA vključile v vojno v Evropi. V letu 1942 so ustanovili Poveljstvo za prevoz enot in transportnim C.47 so določili naloge prevoza padalskih enot ter vlečenja jadralnih letal za prevoz opreme in padalcev. Prvi zračni desant zavezniških sil so izvedli v invaziji na Sicilijo julija 1943, C-47 pa so (skupaj z drugimi letali) spustili 4.381 padalce. V množični invaziji junija naslednje leto na Normandijo so s C-47 prepeljali nad 50.000 padalcev v prvih petdesetih urah.
V RAF so C-
Po končani vojni so bili številni skytraini in skytrooperji med vojnimi viški, prodali so jih različnim civilnim operaterjem tako v ZDA kot tujini. Po ustanovitvi Vojaškega letalskega transportnega servisa 1. junija 1948 so vanj vključili 248 C-47, vključno z verzijami SC-47B in SC-47D, opremljenimi z reševalnimi čolni za pomorsko reševanje. Skupaj 105 C-47 je v okviru tega servisa sodelovalo v berlinskem zračnem mostu leta 1948.
Vojne uporabe C-47 pa še ni bilo konec, v Koreji jih je uporabljalo Vojaško poveljstvo za prevoz tovora, ameriško letalstvo pa za prevoz padalcev, medtem ko so verzije RC-47 spuščale svetlobne vabe med nočnimi bombniškimi napadi. Leta 1953 so 26 teh letal modificirali za potrebe navigacijske podpore letališčem.
Uporaba v ameriški vojni mornarici …
Kot smo že omenili, so v Vojni mornarici ZDA C-47 označevali z R4D. Verzije R4D-1 so ustrezale verzijam zgodnejših C-47; dva R4D-2 (verzija C-49) so uporabljali za štabne potrebe, kasnejša modela R4D-
Takoj po napadu na Pearl Harbor so osnovali Mornariški letalski transportni servis, opremljen skorajda povsem z R4D, in eskadrilje VR-1, VR-
Pojavila se je se verzija R4D-8, kar je bila dejansko uresničitev Douglasovega projekta posodobljenega DC-3 super (po vojni) s puščičastimi oglatimi krili, podaljšanim in ojačanim trupom, povišanim smernim stabilizatorjem, izboljšanimi motorji R-18220-
... in v drugih silah
Dakote (če uporabimo njihovo britansko ime) so uporabljale sile britanskega Združenega kraljestva med drugo svetovno vojno, Avstralci v 33., 34.,
Vietnam
Vietnam je bil zadnja večja vojaška epizoda v življenju CH-47. V novembru 1965 je manjše število v oborožene topnjače preurejenih AH-47 priletelo v letalsko bazo Tan Son Nut, namenjenih bojevanju na prvi bojni črti. Opremljeni so bili s tremi hitrostrelnimi mitraljezi
Dauglas DC-3/C-47:
verzije
DST-4E: prototip in še šest predproizvodnih letal, kasneje zgrajenih se 18, večinoma za American Airlines, motorja Wright cyclone
DST/DC-3: letala s 14 ležišči ali 18 do 24 sedeži, zgrajena v letih 1936/37; 13 letal za TWA; motorji Wright cyclon ali twin wasp
DC-3: komercialna potniška verzija, zgrajenih 417, večino so jih preuredili za vojaški transport
C-41 (DC-3-253): samo eden, modificirani DC-2
C-41A (DC-3-253A): samo eden, ustreza luksuzni izvedbi DC-3 za 23 potnikov
C-47: 953 letal, zgrajenih v Long Beachu za obrambno ministrstvo; 12-voltna napeljava; motorji twin wasp; po vojni jih je nekaj dobila Grčija; 106 iz te serije jih je uporabljalo letalstvo Vojne mornarice ZDA kot R4D
C-47A: skupaj 4.931 letal izdelanih v Long Beachu in Tulsi; 24-voltna napeljava; med temi jih je letalstvo VM ZDA uporabljajo 248 kot R4D-5
C-47B: 3241 letal, izdelanih v Long Beachu in Tulsi, motorji z dodatnim vbrizgavanjem goriva R-1830-
YC-47F: prototip super DC-3, sprva označen kot YC-129, zatem izročen mornarici z oznako R4D-8
C-48: oznaka za 36 DC-3. ki so jih leta 1941 vzeli za vojaško rabo prevozniškim družbam; vsi opremljeni z motorji
C-49: oznaka za šest rekviriranih letal DC-3 z motorji Wright R-1820; dva sta postala mornariška R4D-
C-49A: en bivši DC-3 z motorjem R-1820
C-49B: trije bivši DC-3 z motorji R-
C-49C: dva bivša DC-3 z motorji R-1820, opremljena s stranskima klopema namesto sedežev
C-49D: 12 bivših DC-3 z motorji R-1820-71 s stranskimi klopmi
C-49E: 23 bivših DC-3 z motorji R-1820-79
C-49F: devet bivših verzij DST s po 14 ležišči in motorji R-1820-71
C-49G: osem bivših DC-3 z motorji R-1820-97
C-49H: 19 bivših DC-3/DST z motorji R-1820-97
C-49J: 34 bivših DC-3 z motorji R-1820-71 s stranskimi klopmi
C-49K: 23 bivših DC-3 z motorji R-1820-71 s stranskimi klopmi
C-50: DC-3 z nekaj malenkostnimi spremembami, štirje z motorji R-1820-85
C-50A: dva bivša DC-3 kot zgoraj, opremljena s stranskimi klopmi
C-50B: trije bivši DC-3 z motorji R-1820-
C-50C: en bivši DC-3 z motorjema R-1820-79
C-50D: štirje bivši DC-3 z motorji R-1820-
C-51: en bivši DC-3 z motorjema R-1820-82
C-52: en bivši DC-3 z motorjem P&W R-1820-
C-52B: dva bivša DC-3 z motorji R-1830-51 s stranskimi klof5mi
C-52C: en bivši DC-3 z motorjema R-1830-51
C-53: imenovan skytrooper; 193 rekviriranih letal in 16 novozgrajenih vsi z motorji P&W R-1830-92; vključno z 20 mornariškimi verzijami R4D-3
SX-53A: prototipno letalo z zakrilci s precepom po celotni dolžini in 15 proizvodnih verzij
C-53B: pet bivših DC-3 z dolgim doletom
C-53C: 17 bivših DC-3 s stranskimi klopmi; vključno z desetimi mornariškimi R4D-4
C-53D: podoben kot C-
C-68: dva leta 1942 rekvirirana DC-3 s po 21 sedeži in motorji Wright R-1820-92
C-84: štirje DC-3 iz leta 1937 s po 28 sedeži in motorji R-1820-71 C-117A: 17 v Tulsi izdelanih vojaških potniških verzij, izgotovljenih leta 1945 z motorji R-1830-90Cz dodatnim vbrizgavanjem goriva; nekaj so jih predelali v verzijo C-117B; 11 C-
Tehnicni podatki:
Douglas C-47 skytrain
Tip: transportno letalo z 28 sedeži za vojake, 14 ležišči, za vleko jadralnih letal
Pogon: dva radialna batna motorja P&W R-1830/92 s po 895 kW
Mere: | |
- razpetina kril | 29,11 m |
- dolžina | 19,43 m |
- višina | 5,18 m |
- površina kril | 91,69 m2 |
Mase: | |
- prazno | 8256 kg |
- največja vzletna | 11.794 kg |
Zmogljivosti: | |
- največja hitrost | 365 km/h na |
- začetno vzpenjanje | 287 m/min |
- največja višina leta | 7315 m |
- dolet | 2575 km |
Tovor:
Nazaj