Enciklopedija

Vse večji razkorak med zmogljivostmi, ki jih ponujajo ruskim letalskim silam in njihovim pilotom sodobno zasnovana letala, kot sta MiG-29 in predvsem družina Su-27 ter bojno letalo prihajajoče pete generacije, so vzpodbudili razmišljanje o novem, naprednem šolsko-trenažnem letalu z določenimi bojnimi zmogljivostmi. Pri konstruktorskem moštvu Jakovljeva je kot odgovor na te zahteve tako nastal projekt Jak-130, poleg še enega sprejetega predloga – MiG-AT(in zavrnjenih projektih Suhoj Su-54 in Mjasiščev M-200). Že na prvi pogled je predlog Jakovljeva precej bližji sedanjim zahtevam, predvsem po izjemni krmarljivosti.

Zasnova sama je dokaj nekonvencionalna, vsaj kar zadeva dosedanje koncepte šolskih letal. Zanimiv je podaljšek krila proti nosu, kar je značilnost številnih novodobnih lovcev, na primer ameriškega F/A-18 in ruskega MiG-29, če ostanemo zgolj pri dveh primerih. Ta konstrukcija kril in pa potovalni dovodišči zraka v motor pod podaljškom korena kril, tako imenovanim LERX, omogoča dokaj stabilno krmarjenje letala vse do pozitivnih vpadnih kotov do 35°.

Sama zgradba letala je večinoma iz lahkih sodobnih zlitin, krmilne površine pa iz kompozitnih materialov. Jak-130 je bil pri snovanju izpostavljen strogim zahtevam, med drugim tudi po trajnosti in trdnosti materialov in same konstrukcije. Namenjen je pač učencem za šolanje, ki dostikrat pristajajo trdo ali poskakujoče, Rusi pa tudi nikoli niso imeli pretirano gladkih in čistih vzletno-pristajalnih stez.

Pilota sedita na zaporednih sedežih, drugi je kar precej dvignjen nad prvega, oba pa pokriva zelo velik pokrov kabine, ki je izjemno pregledna vstran, naprej in celo nazaj, kar nikoli ni bilo odlika ruskih letal. Sedeža sta ali ruska Zvezda K-93 ali Martin-Bakerjeva mk16, oba sta vrste nič-nič.

Jak-130 ima v nasprotju z večino šolskih letal, morda predstavlja izjemo nemško-francoski alpha-jet, dokajšnje bojne sposobnosti in tudi nosilnost kar 3000 kg, s čimer prekaša marsikatero bojno letalo, vključno s številnimi ruskimi lovci in lovskimi bombniki tretje generacije.

Komande so seveda električne, četverne (fly-by-wire), podpirajo jih štirje računalniki Marconi. Letalo je umetno stabilno in računalniško podprti sistem krmarjenja omogoča pilotu (učencu) brezskrbno letenje do vpadnih kotov do 35°. Sistem električnega krmarjenja je prilagodljiv in ga je moč prilagajati posameznim stopnjam šolanja in urjenja pilotov ter njihovemu napredku. To olajšuje prehod z lažjih in manj zapletenih sistemov k bolj kompleksnim, torej s šolanja preprostih veščin in spretnosti do zelo izpopolnjenega in zahtevnega bojnega šolanja pilotov tudi z uporabo vseh oboroženih sistemov in v pogojih izjemnih manevrskih zahtev.

Avionka je seveda digitalna, pilot pa dobiva podatke na tri zaslone s tekočih kristalov, t.i. spodnje zaslone, in na zgornji, polprosojni EO zaslon. Navigacija je sodobna inercialna, dopolnjena s sistemom za satelitsko korekcijo (GPS). Pilot ima namerilnik na vizirju čelade, sistem upravljanja letala in oboroženih sistemov pa poteka po načelu "roki na krmilni palici in ročici za plin" (HOTAS). Navigacijski sistemi so najsodobnejši inercialno-satelitski (INS/GPS).

Tudi pogonska motorja sta sodobne zasnove, turboventilatorska z ugodnim pretočnim razmerjem zraka (razmerje med vročim zrakom, ki gre skozi turbino, in hladnim, ki jo obteka), zato je Jak-130 pravi varčnež v primerjavi s starejšimi modeli šolskih dvosedih reaktivcev.

Ruski Jakovljev je uspel s prototipom, prvič razstavljenim leta 1995 na pariškem letalskem salonu, "vznemiriti" tudi zahodnjake, najbolj so se zanj zanimali Italijani in kar tri leta so z Aermacchijem skupaj razvijali letalo Jak/AEM-130, potem pa so se Italijani leta 2000 ločili s svojim programom M-346.

Vsekakor je ruski izpopolnjeni šolski trenažnik Jak-130 prvo vojaško šolsko letalo četrte generacije in po lastnostih ter zmogljivostih korak ali celo več pred ostalimi; prišel je v časih slabega zanimanja za takšna letala in v Rusiji nikakor ni sredstev zanj. Razvoj je financiral sam proizvajalec, Aviacijski zavod Sokol iz Nižnega Novgoroda, sad tega samostojnega razvoja je tudi jurišna izvedba Jak-130D. Morda pa je prihodnost obetavnejša od današnjega dne!? Ukrajinci naj bi nadomestili svoja letala L-39 prav z Jakom-130, če se bodo uspešno pogodili z orožarskim konzorcijem Rosoboronexport. Šlo naj bi za 75 do 110 letal, sklenitev posla pa bo odvisna tudi od vključitve ukrajinske letalske industrije v ta posel.

Alžirske letalske sile so do konca leta 2011 dobile prvo od šestnajstih naročenih letal. Alžirski piloti so urjenje opravili v Rusiji, Jak-130 pa bodo uporabljali za šolanje pilotov, ki bodo kasneje leteli na letalih Su-30MKA. Po zadnjih informacijah naj bi Rusi kupili od 250-300 jakov 130.


Taktično-tehnični podatki:
Jakovljev Jak-130
Rusija

Tip: dvosedo dvomotorno šolsko trenažno letalo
Pogon: dva turboventilatorska motorja  Progress/Klimov DV-2S (RD-35) po 21,6 kN potiska