Sovjetska zveza se je dolgo ozirala po oboroženem helikopterju, v začetku so to bolj preizkušali na transportnih Mi-4 in Mi-8, potem pa so konec šestdesetih let sprejeli odločitev o razvoju namenskega bojnega helikopterja. Nastal je leteči bojni oklepni transporter. Pri konstrukciji so uporabi precej delov uspešnega transportnega Mi-8, vendar so poudarek namenili ofenzivnim lastnostim. Tako poleg precejšnje količine orožja vseeno – ob posadki – pelje še do osem opremljenih vojakov. Posadka – pilot in operater – pa sedi v kar nenavadnih sprednjih kabinah.
Prvi Mi-24 je vzletel po pospešenem razvoju že leta 1968. Da je šlo za zanimivega posebneža, priča tudi svetovni rekord v hitrosti – 368,4 km/h, dosežen desetletje po »rojstvu« "hinda". Prve so bile z njim opremljene najbolj izpostavljene sovjetske vojaške enote, torej tiste v (bivši) Nemški demokratični republiki. Mi-24 so na krilnih nosilcih orožja nosili tako protioklepne rakete AT-2 kot drugo orožje, v nos pa so namestili mitraljez 12,7 mm. Zatem so mu dodali sodobnejše protioklepne rakete AT-6 »spiral«z dosegom 5 km, klasične namerilne naprave pa so zamenjali z optoelektronskimi. Po afganistanskih izkušnjah so »letečo topnjačo« opremili še s topom 30 mm. Namestili so ga ob desni bok, saj zaradi njegove velikosti zanj ni bilo prostora v trupu. To pa pomeni, da se mora pri namerjanju na cilj usmerjati vanj cel helikopter, saj top ni gibljiv.
V devetdesetih letih so se Rusi lotili poštene prenove helikopterja v sodelovanju s Francozi in nastal je Mi-35 z bolj ali manj zahodno elektronsko opremo, oborožen pa tudi že z raketami zrak-zrak (igla) in zadnjo generacijo protioklepnih raket zrak-zemlja. Svojo prenovljeno in nadgrajeno verzijo ponujajo tudi Izraelci.
Gre za enega najbolj razširjenih bojnih helikopterjev, veliko jih leti tudi v naši okolici, saj jih imajo tako Madžari kot Hrvati. Kot največji podvig tega helikopterja (iraškega) omenjajo primer, ko je iraški "hind" s topom sestrelil iranskega phantoma. Skupaj so jih izdelali nad 5000, izvozili pa okoli 1000.
Video: Madžarski Mil Mi-24 hind "Lord Mountain 2009"
Tehnični podatki:
Mil Mi-24 »hind«
Rusija
Tip: bojni helikopter
Posadka: 1+1, do 8 vojakov
Pogon: dva turbogredna motorja Klimov (Isotov) TV3-117VK s po 1660 kW
Mere: | |
- dolžina trupa | 17,50 m |
- dolžina z rotorjem | 21,35 m |
- višina | 6,50 m |
- premer glavnega rotorja | 17,30 m |
Mase: | |
- prazen | 8400 kg |
- normalna operativna | 11.000 kg |
- največja vzletna | 12.500 kg |
Zmogljivosti: | |
- največja hitrost | 355 km/h |
- potovalna hitrost | 270 km/h |
- vrhunec leta | 4500 m |
- vzpenjanje | 750 m/min |
- vrhunec lebdenja | |
brez talnega efekta | 2200 m |
- bojni radij | 160 km |
- dolet | 750 km |
Verzije:
Mi-24A (»hind-A, B in C"): zgodnja verzija, izdelanih okoli 250
Mi-24D (»hind-D«): vmesna verzija, topnjača
Mi-24V (»hind-E«): izdelanih okoli 1.000
Mi-24VM: nadgrajena, posodobljena ruska verzija iz sredine devetdesetih let
Mi-24VP
Mi-24P (»Hind-F«): izdelanih okoli 640, v uporabi po letu 1982
Mi-24R ("hind-G1«): izdelanih 150 v letih 1983-89
Mi-24K (»hind-G2«): izdelanih okoli 150 v letih 1983-1989.
Mi-24BMT: nekaj primerkov v minolovski izvedbi
Mi-25: izvozni Mi-24D za Afganistan, Kubo in Indijo
Mi-35: izvozni Mi-24V, neoborožen, za Indijo v izvedbi za šolanje
Mi-35P: izvozni Mi-24P
Mi-35M: izvozni ruski model, prikazan leta 1995
Oborožitev:
- štiricevni mitraljez 12,7 mm v nosni kupoli,
- top 30 mm,
- nevodljive rakete, rakete zrak-zemlja, rakete zrak-zrak
Uporabniki: 30 držav, večina bivših članic Varšavskega sporazuma in držav SND
Cena: /
Nazaj