V začetku šestdesetih let so si v Kraljevskih letalskih silah - RAF in Letalski armadi Francije- Arm»e de l'Air želeli nadzvočno šolsko letalo, obenem pa naj bi dobili še nekaj za zamenjavo ostarelih jurišnikov hunter in mystere. Sledilo je skoraj čudo, kajti britanski British Aerospace se je združil s francoskim Breguetom in nastalo je moštvo - kasneje imenovano SEPECAT - za razvoj bojnega letala francoske konstrukcije z britanskim pogonom.
Prvotno namero so resda kmalu opustili - nadzvočno šolsko letalo, toda nastal je jurišnik. Marsikaj je potekalo skladno z dejstvom, da sta letalo razvijali dve državi in da so bili tako želje kot pristopi dostikrat nasprotujoči. Že na primer dva Rolls-Royceva motorja adour, za katera, šibka kot sta bila, bi prav lahko poiskali nadomestilo v enem samem dovolj zmogljivem motorju. Zagovorniki so pohiteli s trditvijo, da sta dva motorja varnejša, zlasti ob mogočih poškodbah pri delovanju na bojišču, spet drugi so zatrdili, da je varnost večja za zanemarljiv odstotek, dva motorja pa pomenita dve možnosti za okvaro.
Na pogled je jaguar videti neroden, vsaj na tleh, z izrazito okornim in visokim podvozjem. Takšen naj bi bil zaradi uporabe na bolj grobih vzletno-pristajalnih stezah. Letalu so namenili kratko vzletno stezo, zato so na krilo dodali predkrilca na sprednjem in zakrilca na zadnjem robu. Prvotne motorje so Britanci kmalu zamenjali z zmogljivejšimi, Francozi pa so ostali pri starih. Prav tako so v izvozne verzije vgrajevali močnejše motorje.
Enosedi jaguar je dobil par topov 30 mm v notranjosti, Britanci so vgrajevali top aden, Francozi pa DEFA. Najbolj nenavadni so bili jaguarji z oznako international, saj so na zgornjo stran kril dobili nosilca raket zrak-zrak sidewinder. Še največja razlika med francosko in otoško verzijo jaguarjev je bila v notranjosti, torej v elektronski opremi. Francozi so težili k robustnemu, zmogljivemu in preprostemu jurišniku in temu primerna je bila tudi avionika, Britanci pa so v letalo vgrajevali takrat zelo sodobno in izpopolnjeno elektroniko, na primer digitalni inercialni komunikacijski sistem, pa sodobne namerilne naprave, laserski iskalnik in označevalnik cilja, radarske opozorilnike ipd.
Vse podatke o cilju so piloti v angleških jaguarjih dobivali na zaslon pred vetrobranskim steklom, namerilna naprava pa je vseskozi prikazovala točko cilja, ki ga je jaguarjevo orožje zgrešilo največ do 15 m.
Svoj prvi pravi bojni krst so jaguarji doživeli v zadnjem obdobju rabe, v zalivski vojni v začetku devetdesetih let. RAF je uporabljal 12 jaguarjev, ki so opravili nad 600 bojnih poletov vključno z napadi na kopenske cilje na bojišču, napadi na ladje in tudi izvidniških poletov. V napadih so uporabljali nevodljive rakete, topovsko strelivo ter bombe kasetnice kasetne in klasične bombe.
Tudi francoski jaguarji so bili v zalivski vojni, sodelovalo jih je 28. Uporabljali so različna orožja, vključno s kasetnicami beluga in lasersko vodljivimi AS.30L s katerimi so dosegli 80-odstotno natančnost.
V tej vojni Iračani niso sestrelili nobenega francoskega ali britanskega jaguarja, eden francoskih jaguarjev pa je bil poškodovan po zadetku z raketo zemlje-zrak SAM-7.
Še vedno pa za potrebe indijskih letalskih sil licenčno izdelujejo jaguarje v Hindustan Aircraft. Prav tako nadaljuje s posodabljanjem svojih jaguarjev britanski RAF, kar potrjuje navedbe, da jih bodo v operativni rabi obdržali vse do leta 2008 ali morda še dlje. Britanci so izboljšali znaten del navigacijskih naprav, predvsem za nizko letenje, zatem dodali zabojnik z namerilno napravo TIALD, dodali rakete zrak-zrak srednjega dosega ASRAAM, ob tem pa obnovili motorje adour.
Ostareli jaguarji so končno dočakali svojo vojno v Zalivu, v kateri so jih uporabili Britanci in Francozi. Opremljeni so bili s sodobnimi laserskimi bombami, vendar jim je moralo cilje osvetljevati drugo letalo.
Tehnični podatki:
Sepecat jaguar
Tip: enosedi lovski bombnik
Pogon: dva turboventilatorska motorja R-R/Turbomeca
- potisk 5535 kg
- z dodatnim zgorevanjem 8415 kg
Mere: | |
- celotna dolžina | 16,83 m |
- višina | 4,91 m |
- razpetina kril | 8,69 m |
- površina kril | 24,16 m2 |
Mase: | |
- prazno | 7000 kg |
- največja vzletna | 15.700 kg |
- zunanji tovor | 4765 kg |
- gorivo | |
- notranje | 3337 kg |
- zunanje | 2844 l |
Zmogljivosti: | |
- največja hitrost | |
- visoko | M = 1,4 |
- nizko | M = 1,25 |
- največja višina | 13.270 m |
Oborožitev:
Rakete zrak-zrak: AIM-9B sidewinder, Matra 550 magic
Rakete zrak-zemlja: TV vodljiva AH168 martel, AS.30, AS.30L
Protiradarske rakete: alarm
Protiladijske rakete: kormoran, AM.39 exocet
Bombe: durandal, paveway
Nevodljive rakete: SNEB 68 mm; Thomson-Brandt 100 mm
- top aden 30 mm (2x) ali DEFA 30 mm (2x)
Uporabniki: Jaguarje poleg Britancev (203) in Francozov (200) uporabljajo še že omenjeni Indijci (85+), pa tudi v Ekvadorju (12), Nigeriji (18) in Omanu (24).
Nazaj