Enciklopedija

Seveda je v tem razredu v ospredju se vedno, že dobra tri desetletja, Lockheed Martinov C-130 hercules. Poganjajo ga štirje R-R motorji s po 3460 kW. Tempo dobav teh letal se bo v ZDA, predvsem na račun že omenjenega programa JCA, v prihodnjih letih zmanjšal. Kljub temu pa bodo to letalo, ki vstopa že v peto desetletje, izdelovali še naprej. Nekateri uporabniki bodo preprosto zamenjali svoje starejše modele z najnovejšim -J.

Največje štirimotorno turbopropelersko letalo je An-70 z več kot 130 t vzlentne mase. Prvikrat je vzletel leta 1995, potem pa ga je spremljala cela vrsta dogodivščin in ovir, in letalo bržkone ne bo nikoli operativno v floti katerega od vojaških letalstev. Bilo je celo na spisku kandidatov za evropskega vojaškega velikega transporterja prihodnosti (FLA), ko so pred desetletjem Nemci skušali dokazati, da bo projekt Airbusove vojaške divizije A400M predrag in zato nesmiseln in da bi bilo zaradi tega bolje podpreti projekt An-70.

Potem je leta 2003 prišla dokončna evropska odločitev za Airbusovega vojaškega A400M z malenkost manjšo največjo vzletno maso kot jo ima An-70. Doslej se je zanj odločilo devet držav, skupaj pa imajo evidentiranih 192 naročil. Evropsko vojaško transportno letalo bo opremljeno s štirimi turbopropelerskimi motorji EPI (Europrop International) s po 8200 kW. Motorji bodo poganjali osemkrake propelerje, ki so jih v začetku leta 2007 preizkusili na C-130. Leta 2008 naj bi že sledil prvi polet A400M, potem pa prve dobave francoskim letalskim silam oktobra 2009. Zaradi zamud pri dobavitelju motorjev bodo prve A400M dobavili Turkom spomladi 2010.

Po mnenju strokovnjaka bo evropsko vojaško transportno letalo A400M prava stvar, ker bo dejansko nadomestilo letala C-130 - tudi zadnje različice J. To letalo bo vmesna kategorija med taktičnim in strateškim transportom, ker bo imelo vse taktično tehnične lastnosti kot C-130J, s tem, da bo nosilnost skoraj dvojna - okoli 37 ton.