Letalskim potnikom je nevidna, obiskovalcem letališč se vtisne v spomin zaradi kontrolnega stolpa, za pilote pa je nepogrešljiva. Večina ljudi je zmotno prepričanih, da vsi kontrolorji zračnega prometa svoje delo opravljajo na letališču Jožeta Pučnika Ljubljana, natančneje v kontrolnem stolpu. V resnici tam deluje samo Letališka kontrola zračnega prometa, medtem ko sta Priletna in Območna kontrola zračnega prometa v centru Ljubljane. No vsaj tako je bilo do konca marca 2013, ko so na Brniku vzpostavili delovanje novega ATCC. Slavnostna otvoritev je potekala 8. maja 2013.
Osnovna dejavnost Kontrole zračnega prometa Slovenije (KZPS) je vodenje in kontrola zračnega prometa (letališka, priletna in območna), izdajanje potrebnih letalskih informacij ter postavljanje, nadgrajevanje in vzdrževanje vseh sistemov za vodenje in kontrolo zračnega prometa. V Sloveniji je samo en Center za vodenje in kontrolo zračnega prometa, ki je bil 20 let v Ljubljani, od marca 2013 pa je na Brniku.
KZPS ima na treh civilnih in enem vojaško-civilnem letališču vzpostavljeno Letališko kontrolo zračnega prometa. Njihova naloga je vodenje in kontrola ter koordinacija vseh premikov letalnikov in servisnih ter drugih vozil na letaliških površinah in na ta način skrbeti za varnost in točnost v letalskem prometu. Nameščeni so v kontrolnem stolpu na letališču. V okviru Centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa deluje tudi Priletna kontrola zračnega prometa, ki je zadolžena za vodenje letalnikov z odletnih procedur na zračne poti in z zračnih poti na priletne Kontrola zra čne ga prometa procedure. Z drugimi besedami, letalnike prevzame od Letališke kontrole zračnega prometa in jih preda Območni kontroli zračnega prometa ali obratno. Območna kontrola zračnega prometa za celotno Slovenijo je bila do konca marca 2013 v Ljubljani (fotografija zgoraj) sedaj pa je na letališču na Brniku. Zadolžena je za vodenje in kontrolo letal v fazi preleta slovenskega zračnega prostora, ki pa ne sovpada popolnoma z državnimi mejami.
Gledano širše, KZPS izvaja navigacijske službe zračnega prometa. To so službe zračnega prometa (ATS), letalske informacijske službe (AIS) ter komunikacijske, navigacijske in nadzorne službe (CNS), ki so organizirane v okviru sektorjev: sektor zračnega prometa, sektor letalskih informacij in sektor letalskih telekomunikacij. V okviru podjetja deluje kot služba tudi certificirana Letalska šola. Kadrovske, organizacijske, finančno računovodske in pravne zadeve se izvajajo v okviru sektorja za splošne zadeve, kot sektor pa je organiziran še sektor za investicije, vzdrževanje in javna naročila. V okviru kabineta direktorja pa se izvajajo naloge, ki se nanašajo na varnost v zračnem prometu, odnose z javnostmi, mednarodne zadeve in strateško načrtovanje, kakovost, varovanje in informacijsko tehnologijo.
‘Podjetje se financira izključno z lastnimi prihodki iz tržne dejavnosti. Sredstva za opravljene storitve navigacijskih služb zračnega prometa zaračuna uporabnikom teh storitev preko Evropske organizacije za varnost zračne plovbe (EUROCONTROL)’, nam je povedal direktor KZPS mag. Franc Željko Županič.
Nadzor zračnega prostora in prometa
Slovenski zračni prostor je razvrščen po priporočilih ICAO. Ta razvrstitev omogoča pilotom splošni pogled na strukturo zračnega prostora in pogoje, ki se nanašajo na prilete, odlete ter prelete zračnega prostora. Zračni prostor kontroliranega območja se razteza nad terminalnimi conami in letališkimi conami ter nad prostorom prostega letenja v neomejeno višino. Načeloma državna meja ne sovpada z mejami, ki določajo mejo odgovornosti nad zračnim prometom. Meje odgovornosti so določene z bilateralnimi sporazumi med sosednjimi kontrolami zračnega prometa. Zračni prostor vzhodno od linije Ruše pri Mariboru ter vse do slovensko-madžarske meje je nad višino 3810 m (12.500 čevljev - FL 125) delegiran avstrijski kontroli zračnega prometa. To je zračni prostor TMA Mura in CTA Mura. Kontrola zračnega prometa Slovenije na severni meji nadzira zračni promet vse od Gradca preko Celovca, do Beljaka in tromeje nad višino 5030 m (16.500 čevljev).
Pokritost Slovenije z radarskim signalom zagotavljajo s pomočjo lastnih radarjev, vojaških radarjev in radarske slike iz sosednjih držav. Trenutno uporabljajo tri lastne radarje (dva sta na Brniku, tretji pa na Oljski Gori), dva vojaška radarja 
(Ljubljanski vrh in Ledinekov Kogl) ter sliko avstrijskega radarja s Koralp. V bližnji prihodnosti načrtujejo vključitev slike z dveh italijanskih radarjev. Področje pokrivanja radarske slike je Slovenija z okolico, izpad enega samega radarja pa zaradi večkratnega pokrivanja na operativno delo in kapaciteto zračnega prostora nima večjega vpliva. Novejši radar na Brniku (zgrajen leta 2008) že podpira MODE-S, ki predstavlja najsodobnejšo različico sekundarnega radarskega sistema. Z njim lahko letala detektirajo, identificirajo ter pridobijo še mnogo dodatnih podatkov, kot so natančna višina letala, hitrost dviganja in spuščanja, nagib letala, meteorološki parametri in drugo. V prihodnosti načrtujejo nadgradnjo starejših radarjev na MODES, novo radarsko lokacijo (ki še ni določena) in implementacijo novejših nadzornih sistemov (multilateracija in ADS-B).
Program SESAR oblikuje tehnološke rešitve za doseganje ciljev enotnega evropskega neba (SES – Single European Sky), ki so povečanje kapacitete zračnega prostora, povečanje stopnje varnosti, zmanjšanje stroškov ter zmanjšanje vplivov na okolje. KZPS je vključena v številne iniciative in projekte, ki vodijo k ciljem enotnega evropskega neba, med katerimi je najpomembnejši projekt tesnejšega sodelovanja sedmih držav srednje Evrope – FAB CE. V okviru FAB CE ne načrtujejo opuščanja obstoječih centrov, temveč predvidevajo doseganje ciljev s tesnejšim sodelovanjem, boljšo koordinacijo in organizacijo zračnega prostora skladno s prometnimi tokovi in ne državnimi mejami.
KZPS v številkah
Po številu zaposlenih je KZPS tretji največji dejavnik na področju letalstva v Sloveniji. Prav tako se na tretje mesto uvršča po prihodkih iz poslovanja. Pred njo sta le Adria Airways d. d. in Aerodrom Ljubljana d. d. V podjetju je 218 zaposlenih, od tega 106 kontrolorjev zračnega prometa, 33 tehničnega osebja in 36 informacijskega osebja. To je operativno osebje, ki predstavlja 80 % vseh zaposlenih. Podatkov o prometu za leto 2009 še ni, zato nekaj podatkov za leto 2008. Gostota prometa je bila največja ob četrtkih. Gledano po urah pa je bilo največ prometa med 9. in 14. uro. Največ prometa je bilo 19. 7. 2008, in sicer 977 operacij. Največ v eni uri pa 10. 5. 2008 med 09. in 10. UTC, in sicer 79 operacij. Od leta 2002 je promet naraščal, in sicer s 137.424 operacij (2002) na 240.871 operacij leta 2008.
Zgodovina
V času Jugoslavije je bila območna kontrola zračnega prometa razdeljena med beograjski (vzhodni) in zagrebški (zahodni) center za območno kontrolo zračnega prometa. Zvezna uprava za kontrolo letenja v Jugoslaviji je bila podrejena jugoslovanski vojski, njen direktor uprave pa je bil vedno visok vojaški častnik. Po osamosvojitvi Slovenije je KZPS delovala kot organ v sestavi Ministrstva za promet in se hitro vključevala v mednarodne organizacije (ICAO, ECAC in Eurocontrol). Danes je KZPS skladno z Zakonom o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa trenutni nacionalni izvajalec storitev navigacijskih služb zračnega prometa ter zagotavlja vse ustrezne službe, z izjemo meteorološke (MET Services), ki jo zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO), in z izjemo služb za iskanje in reševanje (SAR), ki jih izvajajo ministrstva v okviru javnega sektorja. KZPS d. o. o. je organizirana kot javno podjetje v lasti Republike Slovenije.
Letalska šola
V okviru KZPS deluje tudi Letalska šola. Operativno osebje potrebuje za svoje delo specifična znanja, ki jih ni mogoče 
pridobiti v okviru sistema javnih usposabljanj. ‘Glede na to, da je sistem kontrole zračnega prometa živ in se tehnologije nenehno spreminjajo, tudi ni mogoče usposabljati osebja na zalogo, saj je pridobljeno znanje že po letu dni lahko zastarelo. Na začetku 90. let prejšnjega stoletja smo osebje usposabljali pri tujih izvajalcih navigacijskih služb zračnega prometa, ker pa so takšna usposabljanja zelo draga, smo postopoma razvili lasten sistem usposabljanj in tudi registrirali Letalsko šolo. Danes smo glede usposabljanj samozadostni, naše storitve pa ponujamo tudi zainteresiranim strankam v tujini’, je dejavnost Letalske šole opisal Županič.
Programi usposabljanj so vezani izključno na usposabljanje vseh vrst kontrolorjev zračnega prometa, tehničnega osebja in osebja informacijskih služb zračnega prometa. Po potrebi in če bo trg to zahteval, pa bodo spekter usposabljanj tudi razširili.
Nov center za vodenje in kontrolo zračnega prometa
Po odmevni aferi čŒista lopata, ko je moral KZPS zapustiti tudi direktor, so projekt izgradnje Centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa nekoliko spremenili. Bistvena razlika je v tem, da ne bodo zgradili kontrolnega stolpa, ki je bil načrtovan kar 100 m visok. Na Letališču Jožeta Pučnika že gradijo stavbo, kjer bo novi center za vodenje in kontrolo zračnega prometa. Gradbena dela bodo končali v začetku leta 2011, operativno delo iz novega centra pa naj bi se začelo konec leta 2011. Za izvedbo gradbenega dela projekta je bil na javnem razpisu z najcenejšo ponudbo v vrednosti 8,2 mio evrov izbran Imos, celotna ocenjena vrednost projekta z opremo, infrastrukturo in tehničnimi sistemi pa je 22,5 mio evrov. Stolp bo, ko bo postavljen, stal tik ob letališki ploščadi. Terminski načrt za stolp pa še ni izdelan.
Z novo stavbo se bodo pogoji dela bistveno izboljšali, saj se bodo v celoti preselili iz pretesnih prostorov v centru Ljubljane, kjer so dosegli zgornjo mejo zmogljivosti obstoječega centra. Nova stavba bo v celoti zadovoljila predpisane standarde in omogočila nadaljnji razvoj podjetja, širjenje kapacitete zračnega prostora ter omogočila zanesljivo in redundantno infrastrukturo za opravljanje navigacijskih služb v bližnji in daljni prihodnosti. Nov center KZPS je načrtovan tako, da omogoča varnost in visoko operativnost delovanja, štiriindvajseturno delovno ugodje ter udobje zaposlenim in zunanjim obiskovalcem. Dinamika službe kontrolorja, s kratkimi odmori med delom za kontrolno mizo, s časom visoke delovne koncentracije in časom sprostitve se odraža tudi v arhitekturi objekta, v zasnovi prostorov za delo in sprostitev. Prostori za dnevni počitek kontrolorjev bodo tako kot prostori za nočni počitek obrnjeni proti jugu, z izhodom na teraso in pogledom na zelenje vrta, na katerem je predvideno tudi športno igrišče. Kontrolor namreč po intenzivnem in odgovornem delu v kontrolni sobi potrebuje počitek in sprostitev. Raznolikost barvnih in materialnih obdelav ambientov v notranjosti, zasnova prostorov znotraj vertikalne hale, knjižnice, prostora za rekreacijo in kantine ter spalnic s svojim značajem stimulira delovno ugodje in prispeva k učinkovitosti v času za kontrolno mizo. Ugodno delovno okolje je izrednega pomena za varnost zračnega prometa, saj pomembno vpliva na učinkovitost in koncentracijo pri delu kontrolorjev zračnega prometa, ki zaradi kompleksnosti delovnih nalog potrebujejo kvaliteten počitek oziroma sprostitev.
Začasnih dvajset let - nov center kontrole zračnega prometa
Kontrola zračnega prometa Slovenije (KZPS) je 19 marec 2013 predstavila novo poslovno stavbo in nov Center za kontrolo in vodenje zračnega prometa (ATCC) na Letališču na Brniku. Novi prostori na brniškem letališču bodo omogočili razvoj in napredek ATC centra ter zadostili potrebam po porastu zračnega prometa. Kapaciteta ATCC je kar 100% večja od tiste na stari lokaciji. Več v povezavi Nov center kontrole zračnega prometa
facebook.com
youtube.com
linkedin.com
twitter.com
instagram.com