Pošljite nam besedila, fotografije in posnetke z letalskimi motivi na info@sierra5.net

Sre04Jul2007

Črna skrinjica

Informacije
Borut Podgoršek
Veliko število letalskih nesreč v zadnjem času sproža vprašanje varnosti v letalskem prometu. Zakaj se te nesreče dogajajo in ali jih je mogoč preprečiti. Odgovor seveda ni tako preprost kot se zdi, a kljub temu lahko zagotovimo, da se z vsako nesrečo varnost v letalstvu povečuje.  Preiskovalci, ki raziskujejo letalske nesreče si v prvi vrsti pomagajo z informacijami, ki jih pridobijo od morebitnih preživelih. Ker je le teh v letalskih nesrečah praviloma zelo malo ali pa jih sploh ni se morajo preiskovalci zatekati k drugim virom informacij. Na potniških letalih so to tako imenovane črne skrinjice, ki so običajno ključ do vzroka letalskih tragedij nekaj informacij o letu letala pa lahko pridobijo tudi od kontrole letenja. 

crni_skrinjici_sta_obicajno_v_repu_letala.jpg
 
Potniška letala opremljajo z črnimi skrinjicami že dobrih štirideset let. Prve snemalne naprave so snemale pogovore v pilotski kabini in beležile tudi stanje nekaterih vitalnih sistemov na letalu. Teh naprav se je domislil Avstralec David Warren, ki j bil sicer specialist za letalska goriva in član komisije, ki je preiskovala vzroke letalske nesreče prvega potniškega letala na reakcijski pogon. Commet je v krajšem obdobju doživel kar tri nesreče, ki jih niso znali pojasniti, zato so preiskovalci te nesreče dolgo tavali v temi. Naposled so le ugotovili, da je bilo za tragedije krivo napačno konstruirano okno potniške kabine, ki ob veliki oglatosti in zaradi velikih napetosti, ki so se zaradi velikih temperaturnih razlik pojavljale v steklu enostavno počilo in povzročilo katastrofo. Od tedaj so okna na potniških letalih precej manjša in bolj okroglaste oblike. Ugotovitve preiskovalcev so spodbudile civilne letalske oblasti, da so v vseh potniških letalih predpisale obvezno uporabo snemalnih naprav. Avstralija je bila prva država, ki je predpisala obvezno opremljanje vseh potniških letal s temi napravami.

Danes se v potniška letala vgrajujejo dve vrsti snemalnih naprav. Prva je zapisovalnik zvoka v pilotski kabini (cockpit voice recorder, CVR) in druga je zapisovalnik podatkov o letu (flight data recorder, FDR). Zapisovalnik zvoka v pilotski kabini snema vse pogovore med pilotom, sopilotom, kontrolo letenja in vse šume (premike stikal, ročic, alarme, prsketanje, pokanje, trkanje, …), ki se pojavljajo v pilotski kabini. Tonski zapis v pilotski kabini snemajo preko treh mikrofonov. Mikrofon, ki snema šume v pilotski kabini je običajno vgrajen v stropnem panelu, saj tako pokriva največji del centralne krmilne plošče. Ostala dva mikrofona sta vgrajena v komunikacijski set pilota in sopilota. Zbrani podatki se preko posebne računalniške enote posredujejo v črno skrinjico (CVR), kjer se shranjujejo na magnetni trak ali na podatkovni disk.
 
zapisovalnik_zvoka-cvr.jpg
 
Zapisovalniki zvoka - CVR, ki podatke shranjujejo na magnetni trak omogočajo zapis pol ure pogovorov. CVR-ji, ki podatke zapisujejo na podatkovne diske pa shranijo dve uri pogovorov. Po preteku tega časa se stari podatki prepišejo z novimi. V primeru nesreče pa CVR omogoča preiskovalcem letalskih nesreč prisluhniti zadnjim minutam ali uram pogovorov v pilotski kabini in tako pomaga razvozlati vzroke tragedije. V sodobna potniška letala danes vgrajujejo le tiste snemalne naprave, ki omogočajo beleženje podatkov na podatkovne diske.

Zapisovalnik podatkov o letu (FDR) beleži različne parametre na sistemih letala in v njegovi okolici. Mednarodna organizacija za civilno letalstvo ICAO je predpisala, da morajo FDR-ji na potniških letalih beležiti od minimalno 11 pa do 29 parametrov. Število obveznih parametrov je odvisno od velikost letala (kategorije v katero letalo spada). FDR-ji, ki podatke shranjujejo na magnetni trak lahko sočasno beležijo do 100 različnih parametrov medtem, ko sodobnejši zapisovalniki podatkov, katerih spominski medij je disk lahko beležijo preko 700 različnih parametrov. Število zabeleženih parametrov je omejeno navzgor s hitrostjo prenosa podatkov na spominski medij. Zapisovalniki podatkov, ki so bili vgrajeni na letala izdelana po letu 2002 morajo beležiti najmanj 88 različnih parametrov. Ti parametri niso standardno določeni in se razlikujejo med letalskimi družbami, so pa ključnega pomena pri odkrivanju vzrokov letalskih nesreč. Najbolj pogosti parametri, ki jih FDR-ji zapisujejo so: čas, višina leta, hitrost leta, vertikalna hitrost, pospeški, smer leta, položaj ročice za uravnavanje moči motorja, položaj smernega in višinskega krmila, položaj krilc in zakrilc, vrtljaji motorja, tlak in temperatura hidravličnega olja, tlak in temperatura v okolici letala, vpadni kot letala, pretok goriva in mnogi drugi. Vsak zabeleženi parameter je za preiskovalce letalskih nesreč zelo pomemben in morda celo ključnega pomena pri razjasnitvah okoliščin nesreče. Podatki, shranjeni na FDR, se hranijo do 25 ur potem pa se prepišejo z novimi podatki. CVR in FDR sta vgrajeni v rep letala, kjer je največja verjetnost, da z najmanjšimi poškodbami preneseta udarec letala v tla. Trup letala je v tem primeru nekakšna tamponska cona.

zapisovalnik_podatkov_o_letu-fdr.jpg
 
Po letalski nesreči se preiskovalci posvetijo iskanju vzrokov tragedije. Kadar vzroki tragedije niso povsem jasni (trk letal v WTC ni bil posledica tehnične napake ali napake pilota) preiskovalci najprej iščejo črne skrinjice in druge vidne znake vzrokov nesreče, da bi kar se da hitro prišli do dejstev, ki so pripeljala do nesreče. Črne skrinjice so glavni vir informacij o tem kaj se je dogajalo v in z letalom pred trkom, zato so konstruirane tako, da prenesejo obremenitve 3400 g (3 g pomeni, da človek pri tej obremenitvi občuti trikratno lastno težo), vendar le 6,5 ms. Ta čas zadostuje, da podatki shranjeni v črni skrinjici preživijo tak udarec. Poleg tega mora črna skrinjica pol ure prenašati temperaturo 1100°C, saj se letalo po trku običajno vname in zgori. V primeru, da letalo strmoglavi v morje mora črna skrinjica prenesti tlak, ki ga povzroča voda na 6300 m globine.  Da bi preiskovalci nesreče čim laže našli črno skrinjico mora le ta še najmanj 30 dni po nesreči s te globine oddajati 37,5 kHz signal.
 
rna_skrinjica_005.jpg
 
Delovanje oddajnika v tem primeru omogoča baterija, ki je vgrajena v črno skrinjico. Ta baterija pa ne omogoča shranjevanja podatkov na CVR in FDR v primeru, ko je prekinjeno električno napajanje na letalu. Delovanje teh dveh naprav sicer omogočata dva ločena električna vira (enosmerno in izmenično električno omrežje), ki ju imajo potniška letala. V primeru izpada obeh omrežij črna skrinjica preneha beležiti parametre o letu, kljub temu, da letalo lahko še leti. Prav prekinitev zapisovanja parametrov o letu in pogovorov v kokpitu je za preiskovalce nesreč najbolj nezaželena. Ko črni skrinjici najdejo ju odnesejo na urad za transportno varnost (National transport safety board, NTSB), kjer z njiju prenesejo zapisane informacije in jih računalniško obdelajo. V idealnih razmerah, ko so vsi pridobljeni zapisi berljivi pridejo do podatkov na podlagi katerih lahko izdelajo povsem natančno 3D računalniško simulacijo zadnjih minut leta. V primeru, da vsi podatki niso berljivi je simulacija toliko bolj pomanjkljiva. Na podlagi zbranih podatkov simulirajo situacijo pred nesrečo v letalskem simulatorju. S pomočjo tonskega zapisa s CVR se poskušajo kar najbolj vživeti v dogajanje v kokpitu in tako raziskati kaj se je dogajalo v kabini in z letalom.

Podatki pridobljeni iz črnih skrinjic in materialni dokazi s kraja nesreč običajno zadostujejo za razvozlanje vzrokov letalskih nesreč. Z direktivami, ki jih preiskovalci nesreč po svojih ugotovitvah posredujejo letalskim proizvajalcem in letalskim družbam preprečujejo podobne tragedije,k bi jih lahko povzročili podobni ali enaki vzroki.  čŒrna skrinjica kljub svojemu imenu ni črne barve. Nasprotno, je živo oranžne barve, da bi jo lahko v razbitinah čim hitreje našli. Ime je bržkone dobila zaradi svoje funkcije. Za večjo sliko kliknite na sliko.

graficni_izpis_parametrov_letenja_adriinega_letala_a320.gif
 
V prihodnosti bodo črne skrinjice na letalih po vsej verjetnosti zamenjali z dvosmernimi podatkovnimi linki, ki bodo podatke o stanjih v letalu in njegovi okolici prek satelitov posredovali v visoko zmogljive računalnike na zemeljskih postajah. Na ta način se bo povečala količina shranjenih podatkov o letu in dostop do teh podatkov v primeru letalske nesreče. Znižali se bodo tudi stroški, ki jih imajo preiskovalci zaradi iskanja črnih skrinjic na težko dostopnih področjih. Letenje, kljub povečanem številu nesreč v zadnjem času ostaja najbolj varen množični transport. Statistično gledano se na milijon poletov zgodi en s tragičnim koncem. V večini primerov pa gre krivdo iskati na človeški strani. Ali na strani posadke in kontrolorjev letenja ali pa na strani vzdrževalcev.

Zanimivost:
Dvosmerni komunikacijski link, kakršne uporabljajo pri upravljanju brezpilotnih letal bi v kombinaciji s posebnim sistemom lahko omogočil vodenje letala iz zemeljske postaje. Na ta način bi se lahko izognili nesreči kakršna se je pred nedavnim zgodila v Grčiji, ko je letalo po domnevnem nenadnem padcu tlaka v pilotski in potniški kabini še nekaj časa letelo povsem brez nadzora z vključenim avtopilotom dokler ni treščilo v gore. Nezmožnost upravljanja letala s strani posadke bi v tem primeru nadomestil pilot operater na zemlji in letalo varno spravil na tla. Kdaj bo to mogoče je težko napovedati, saj bi nepooblaščen nadzor nad letalom le to lahko spremenil v letečo bombo.
Avtorske pravice © 2007-2024 Sierra5.net. Vse pravice pridržane.