Enciklopedija

Lani sta Slovenijo in Ministrstvo za obrambo obiskala astronavtka Sunita Williams ter general Frank Gorenc. Oba potomca Slovencev, ki so se izselili v ZDA, sta dokazala, da s pridnim delom in vztrajnostjo lahko uspeš. Decembra smo objavili intervju s Sunito Williams, tokrat pa smo pripravili intervju z generalom Frankom Gorencem, ki je avgusta lani postal poveljnik zračnih sil Nata in hkrati poveljnik ameriških zračnih sil v Evropi ter Afriki. (interview with Frenk Gorenc in English)

Kako je lahko priseljenec iz Slovenije, ki je zapustil svojo državo pri štirih letih, postal uspešen v Združenih državah Amerike?

Odrasel sem v slovenski skupnosti v mestu Milwaukee v zvezni državi Wisconsin, česar se spominjam iz svojega otroštva. Smo veseli, navdušeni in popolnoma predani svojim družinam. Moja starša sta želela, da se z bratom izobraziva. Oba sta razumela vrednost šolanja in da je to naložba, ki nama bo pomagala pri asimilaciji. To so bile njune sanje in ponosen sem nanju, saj sta trdo garala, da sta bratu in meni omogočila, da sva šla na kolidž in imela priložnost za napredek ter uspeh. V Združenih državah Amerike je tvoj uspeh v neposrednem sorazmerju s tvojimi prizadevanji. Večina prizadevnih in vztrajnih ljudi ima vse te priložnosti, predvsem tisti, ki smo v ameriški vojski. Precej zgodaj se naučiš, da če dobro delaš in pokažeš rezultate, boš napredoval. Jaz sem zgled tega.

Z bratom Stanleyjem sta generala. Od kod želja, da oblečeta vojaško uniformo?

Ko sem bil dijak prvega letnika srednje šole, sem obiskal starejšega brata Stana, ki je takrat obiskoval akademijo letalskih sil ZDA. Če odgovorim na kratko, takoj me je zanimalo. Akademija je bila videti tehnološko na visoki ravni in takrat sem vedel, da je to organizacija, ki drzno zastopa novosti in neomejeno prihodnost. Akademija letalskih sil mi je omogočila, da dobim štipendijo in dobro izobrazbo ter služim. Ne bi mogel biti bolj zadovoljen s svojo odločitvijo.

Vaša karierna pot je izjemna. Ali so kdaj na vas gledali kot na priseljenca?

Sem slovenski Američan. V vojsko prihajajo ljudje iz vseh družbenih slojev in okolij, raznolikost, ki jo prinašamo, pa nas dela enkratne. V letalskih silah ZDA je zelo pomembno, da priznavaš in sprejemaš našo raznolikost, kar vključuje raznolikost mišljenja, kultur in religij, in da spodbujaš okolje, v katerem so lahko vsi letalci uspešni.

Vsako leto se na vojaške akademije ZDA vpišejo kandidati iz Slovenije. Navadno so zelo uspešni, če ne celo med najboljšimi, in sicer tudi v primerjavi s slušatelji iz ZDA. Kaj menite, da je razlog za uspeh slovenskih vojaških študentov?

Zavedam se, da Slovenija našim ustanovam ponuja kakovostne slušatelje, na kar sem zelo ponosen, vendar nas to ne bi smelo presenečati. Slovenci so zelo delavni ljudje. Vedo, kaj želijo doseči in imajo naravno delovno etiko, ki je ni mogoče premagati. Tako lahko znova rečem, da ni nobeno presenečenje, da so slovenski vojaški študentje tako uspešni.

Slovenska vojska je majhna in mlada vojska, ima pa dolgo tradicijo. SV deluje predvsem v mirovnih operacijah. Kakšno je vaše mnenje o prispevku Slovenije v Natu?

Prispevek Slovenije k mednarodnim prizadevanjem je izjemen, še posebej velja omeniti skupne varnostne cilje na Balkanu. Slovenska vojska vpliva na stabilizacijo v regiji in ohranja svojo navzočnost v Natovih silah Kfor. Med drugimi prispevki so partnerstvo med Slovenijo in nacionalno gardo iz Kolorada, večkratne razmestitve v Afganistan in tudi gostitev velikih večnacionalnih vaj. Slovenija je nedvomno dragoceno prispevala v okviru Nata. V tem zapletenem svetu in ko se naše vojske zmanjšujejo, se bomo morali bolj zanašati drug na drugega. Nihče ne more uspeti sam.

Obiskali ste letalsko bazo v Cerkljah ob Krki. Kaj menite o naši enoti za vzdrževanje letalnikov in o usmerjevalcih letalske ognjene podpore?

Menim, da so tako enota za vzdrževanje letalnikov kot tudi usmerjevalci letalske ognjene podpore profesionalni in dobri. Veliko prispevajo k poslanstvu Slovenske vojske. Očitno je, da poznajo svoje vloge pri uresničevanju poslanstva.

Kakšne vrste letalskih zmogljivosti bi po vašem mnenju morali razvijati v Sloveniji?

To je vprašanje, s katerim se morajo soočiti in nanj odgovoriti Slovenci ter njihova izvoljena vlada. Če bi dal svoje mnenje, bi bilo to domišljavo dejanje.

O katerih temah ste se pogovarjali z ministrom in načelnikom Generalštaba SV ter kakšni so bili sklepi?

O podrobnostih ne bom govoril, na splošno pa lahko rečem, da smo govorili o temah, ki vključujejo Nato in vlogo letalskih sil ter kako se te vključujejo v združene, koalicijske in zavezniške operacije, ter o vprašanjih organizacije, usposabljanja in opremljanja letalskih sil. Razpravljali smo tudi o načinih, kako lahko v prihodnosti naprej razvijamo tesnejši odnos, odnos, ki lahko bolje podpira prihodnji prispevek Slovenije k Severnoatlantskemu zavezništvu.

Ljudje so na letalske sile vedno gledali s strahospoštovanjem. Kakšna je danes vloga letalskih sil, ko ni več klasičnih spopadov vojnih letal in vojn, saj gre danes za nekonvencionalen boj proti terorizmu in gverilskim skupinam?

Prek naših letalcev in ključnih misij letalske in vesoljske premoči (Air and Space Superiority), obveščevalnega delovanja, nadzora, izvidovanja, hitre globalne premičnosti (Rapid Global Mobility), globalnega udara (Global Strike) ter poveljevanja in kontrole letalske sile ZDA zagotavljajo globalno pozornost, globalni doseg in globalno moč za ZDA (Global Vigilance, Global Reach and Global Power for America). To je naše delo. Ne glede na vrsto vojne letalske sile ZDA nosilcem odločanja in bojnim poveljnikom prinašajo asimetrično prednost za dosego ciljev nacionalne varnosti. Letalske sile USAFE-AFAFRICA, ki imajo bazo v regiji in so v pripravljenosti, danes opravljajo naloge v podporo regionalnim in globalnim operacijam, kar še naprej omogoča globalno pozornost, globalni doseg in globalno moč.

Kako se spopadate z znižanjem vojaškega proračuna?

Lahko rečem, da gospodarska negotovost ustvarja izzive za našo vojsko. Prepričan sem, da je to izziv, ki je skupen mnogim državam in letalskim silam po svetu. Letalske sile ZDA v Evropi in Afriki (USAFE-AFAFRICA) so v zadnjih letih vsekakor prevzele svoj delež proračunskih rezov. Vsa vlada ZDA je predmet desetletne sekvestracije, ki se zahteva povsod, vključno z Ministrstvom za obrambo. Menim, da lahko presežemo omejitve in se spopademo s sedanjimi ter prihodnjimi izzivi tako, da izkoristimo moč in inovativnost naših letalcev. Kljub tem finančnim izzivom so naši letalci pripravljeni uresničevati poslanstvo in omogočati skupni uspeh ter uspeh Nata.

Klasične letalnike vedno bolj nadomeščajo brezpilotni oziroma daljinsko vodeni letalniki. Ali se bo vojna prestavila na kibernetično prizorišče?

Ne bi smeli biti presenečeni, če vam povem, da bo v bližnji prihodnosti še naprej obstajala potreba po pilotnih letalnikih, vendar pa daljinsko vodeni letalniki predstavljajo čudovito tehnologijo, ki je povečala našo zmožnost izstrelitve natančne bojne moči iz zraka. Daljinsko vodeni letalniki omogočajo vztrajanje na mestu, česar prej ni bilo. Z njimi se lahko ure in ure ali celo več dni zadržujemo nad ciljem in tako dosežemo boljše razumevanje in večjo natančnost tega, kar opazujemo, zato lahko s točnostjo brez primerjave izstreljujemo iz zraka, in sicer tako, da ohranjamo življenja in hkrati povečujemo raven natančnega smrtonosnega delovanja.

Kateri izmed F-22, F-35, eurofighter typhoon, PAK FA in J20 bo vladal nebu naslednjih deset let?

Očitno so vsi ti oborožitveni sistemi visoko zmogljivi, vendar pa sem jaz bolj usmerjen v trdnost Nata, nadaljnji razvoj povezljivosti in povezav, ki jih potrebujemo, da lahko še naprej ščitimo varnost in interese drug drugega. Ocenjevanje teh oborožitvenih sistemov prepuščam strokovnjakom za tehniko.

Kolikokrat ste obiskali Slovenijo in kakšna je vaša izkušnja s Slovenijo?

To je bil moj tretji obisk Slovenije. Čeprav sem jo obiskal na hitro, se mi je uspelo znova povezati s svojo družino po očetovi in materini strani. Upam, da bom kmalu spet prišel v Slovenijo in s seboj pripeljal več članov svoje družine, tudi svojo ženo ter brata.

S tem obiskom se je v meni resnično okrepil občutek za lepoto Slovenije, še bolj pomembno pa je, da se je v meni okrepil duh slovenstva. Slovenci so prijazni, skrbni in zvesti svojim družinam ter predani temu, da živijo življenje v polnosti, so veseli in izžarevajo navdušenje.

Obiskali ste tudi svoje sorodnike v Velikih Laščah.

To je bil čudovit obisk Slovenije. Najprej nisem bil prepričan, ali bom lahko v tem času obiskal svojo družino, tako da je bilo zelo lepo, da mi je to uspelo. Iskreno lahko rečem, da ne mine dan, da ne bi mislil na svojo družino. Navsezadnje smo doživeli tako topel sprejem. čŒudovita izkušnja je bila, da sem jih po toliko časa lahko znova videl.

Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek

Prevedla: Vlasta Deželak, ŠTJ