Boeing je bil v poznih devetdesetih vzpodbujen s strani Airbusa, ki mu je na veliko prevzemal tržni delež. Tako so se odločili trgu ponuditi kar dve različni letali. Prvo (sonic cruiser) naj bi bilo konkurent Airbusovemu A330-200 in naj bi nadomestilo tudi Boeingovega B767. Drugo pa je bilo konkurent prihajajočemu A380 in je bilo modificirano letalo B747 z oznako B747X. Sonic cruiser naj bi letel s hitrostmi 0,98M in imel podobno porabo goriva kakor A330 in B767. Izboljšani B747X pa naj bi bil konkurenčen A380 po številu sedežev. Enajsti september in dvig cene nafte ja ogrozil projekt obzvočnega letala, ki stroškovno za letalske družbe ni bil več zanimiv. B747X pa ja zaradi velikih razvojnih stroškov in malo zanimanja letalskih družb prav tako postal nezanimiv. Noben od projektov ni zaživel in Boeing se je znašel v škripcih. S pričetkom razvoja A380 je Boeing svojo tržno priložnost videl v novem podzvočnem širokotrupnem letalu z 250 do 350 potniki. Trgu so predstavili projekt B7E7.

ANA (All Nippon Airways) je 26. aprila 2004 postala prvi naročnik letala B7E7. Naročili so kar 50 letal, ki naj bi jih začeli dobivati prihodnjo pomlad. Naročena letala naj bi po nekaterih podatkih dobili s 40% popustom. Že v prvem letu so pri Boeingu zbrali naročila za 237 letal in ta številka se je po naročilu Air Berlina (25 letal) pred nekaj dnevi ustavila pri 677 letalih. Scott Carson, izvršni direktor komercialnega programa pri Boeingu, je povedal, da so navdušeni nad odličnim sprejemom dreamlinerja s strani letalskih družb in trga nasplošno, kar dokazuje da bo dreamliner letalskim družbam, potnikom in okolju prinesel novo kvaliteto. Letalo bo prvič vzletelo konec avgusta ali v začetku septembra. V preskusih, ki naj bi se končali maja 2008, bo vključenih šest letal in takrat naj bi letalo tudi pridobilo certifikat o plovnosti.

Dreamlinerja bodo izdelovali v treh različicah B787-3, B787-8 in B787-9. Slednji bo prišel na trg leta 2010. Kataloška cena letal se giblje med 138 in 188 milijoni dolarjev. Glede na veliko povpraševanje po Airbusovih A350-900 so iz Boeinga sporočili, da bodo trgu ponudili dodatni model B787-10, ki naj bi sprejel od 290-310 potnikov. Vodja programa B787 Mike Bair pravi, da ni več vprašanje ali bodo šli v izdelavo modela B787-10 ali ne, temveč kdaj. B787-10 pa bo potreboval močnejše motorje. Na trg bo prišel leta 2012. Model B787-10 bo alternativa za letala B777-200ER, A330-300 in A340-300 in McDonnell Douglas MD-11.

Razvoj

Boeing je tehnologijo, ki jo je kanil uporabiti pri razvoju sonic cruiserja, uporabil pri razvoju dreamlinerja. Trdijo, da bo letalo za 20% učinkovitejše od današnjih konkurenčnih letal. To naj bi dosegli z učinkovitejšimi motorji (1/3), z boljšo aerodinamično obliko in uvedbo kompozitnih materialov (1/3) ter z dopolnitvijo in zamenjavo nekaterih komponent pnevmatskih in hidravličnih sistemov z izpopolnjenimi električnimi sistemi (1/3). Okolje bo z uvedbo dreamlinerja v primerjavi z primerljivimi letali obremenjeno z nižjimi emisijami ogljikovega dioksida na potniški sedež ter nižjim hrupom med vzletom in pristankom.

Letalo bodo poganjali motorji dveh proizvajalcev. General Electric uporabnikom ponuja motor GEnx in Rolls-Royce motor Trent 1000. Pratt & Whitney ne bo med dobavitelji motorjev za 787, ker se z Boeingom niso uspeli dogovoriti. Po nekaterih podatkih P&W ni mogel zagotoviti obstoječega motorja, ki bi izpolnjeval Boeingove zahteve. Med drugimi tudi to, da želijo preskušen motor in ne nov motor, ki bi bil še nepreskušen in zato verjetno zaradi razvojnih stroškov precej dražji. Motorja GEnx in Trent1000 bosta popolnoma zamenljiva, kar bo uporabnikom omogočalo uporabo obeh ob vsakem času. Vsa tri testna letala B787 bodo prvič poletela z RR motorji Trent1000. V prihodnjih 25 letih, naj bi proizvajalca motorjev samo s programom B787 iztržila 40 milijard dolarjev. Analitiki napovedujejo, da bo trg do leta 2023 povpraševal po 3500 letalih razreda B787 in A350XWB, ki bodo skupaj vredna kar 400 milijard dolarjev.

787-3

B787-3 bo namenjen prevozu do 330 potnikov na kratkih (4650-5650 km) zelo frekventnih linijah. Nadomestil bo Airbusovo letalo A300 in Boeingova B757-300, B767-200 in –300. Njegov dolet je omejen z nizko največjo vzletno maso 163.290 kg (Maximum Take-Off Weight; MTOW). To pomeni, da bo s potniki in tovorom vred lahko natočil le toliko goriva, da bo dosegel MTOW. Prednosti, ki jih bo imelo to letalo, so nižje pristojbine na letališčih, ki zaračunavajo letališča glede na MTOW. Letalo bo imelo 10 m manjši razpon kril, kakor 787-9, ker bo imelo vgrajene zavihke (winglets).

Letalo je zelo podobno modelu 787–3 s tem, da ima večji razpon kril. Letalo ne bo imelo zavihkov temveč posebno oblikovane konice kril. S tem dosežejo večjo učinkovitost oz. manjšo porabo goriva na dolgih poletih (14.200-15.200 km).

B787-9 bo namenjen prevozu do 290 potnikov na dolgih (14,800-15,750 km) linijah. B787-9 bo konkuriral letalom Airbus A330-200 in A340-200, in nadomestil Boeing B767-400ER in McDonnell Douglas DC-10. V primerjavi z ostalima dvema ima dodan en rezervoar za gorivo, kar mu omogoča večji dolet in je nekoliko daljši. Tudi MTOW je zato večja. Neprekinjeno bo lahko letel med New Yorkom in Manilo ali iz Moskve v São Paulo. Od vseh treh bo imel najnižje stroške na preleteno sedežno-miljo.

Tehnične zanimivosti

Odvisno od konfiguracije bodo sedeži široki od 43,7 cm do 47 cm. Konstrukcijski materiali B787 bodo glede na maso uporabljeni v sledečih odstotkih: 50% kompoziti, 20% aluminij, 15% titan, 10% jeklo in 5% ostali. Po prostornini pa kompozitni materiali obsegajo 80% konstrukcijskih materialov. Trup letala bodo krasila večja okna (27x47 cm), ki bodo vgrajena v višini oči potnikov, ki bodo tako lahko uživali v razgledu, hkrati pa bodo prijaznejše tudi ambientne luči. Tlak v potniški kabini bo enak tlaku na nadmorski višini 1800 m, kar bo povečalo občutek ugodja potnikom. Današnja letala imajo običajno kabinski tlak primerljiv n.v. 2400 m. Z uvedbo novih materialov, ki vpijajo hrup bodo zmanjšali hrupnost motorjev. Podobno konstrukcijsko rešitev so uporabili pri bombniku B-2.

Komponente letala pogodbeni partnerji Boeinga sestavljajo na različnih lokacijah po svetu. Dele trupa tako izdelujejo v Italijanski Alenii in v obratih Voughta v ZDA, repno krmilo v ameriškem Fredericksonu, krilca in zakrilca v Boeingovih obratih v Avstraliji in opaž v Kanadi. Krilo, ki so ga tradicionalno proizvajali v Boeingu tokrat izdelujejo v obratih Kawasaki Heavy Industries na Japonskem (Japonci opravijo kar 35% fizičnih del celotnega projekta B787). Potniška vrata izdelujejo v Franciji, medtem, ko prtljažna, dostavna in vrata za zasilni izhod posadke izdelujejo na Švedskem. Honeywell in Rockwell-Collins bosta dobavljala avioniko. Na proizvodnji liniji v Everettu (ZDA) bodo sestavljali posamezne komponente v celoto. Prve dele za B787 so pričeli izdelovati januarja 2005, prvo komponento pa junija 2006 na Japonskem. V obrate Boeinga so prve komponente poslali 12. januarja 2007. Ko bodo zgrajene vse komponente, bodo letalo sestavili v pičlih treh dneh, kar je v primerjavi z 11 dnevi, ki so jih porabili za B737 izjemno hitro. Pri Boeingu želijo v prvih 18 mesecih naročnikom dobaviti 118 letal. Na račun projekta 787 bodo na končni montažni liniji v Everettu zaposlili vsaj 800 novih delavcev. Razmišljajo pa o odprtju še ene proizvodnje linije, ki pa je pogojena z proizvodnimi zmožnostmi dobaviteljev.

Tabela 1: Primerjava uporabe kompozitov in aluminija na letalih B787 in B777

Zanimivosti:

B787 bo od 13-19 ton lažji od A330-200

Konstruiranje letala je trajalo 800.000 ur na posebno zmogljivih računalnikih Cray.

Preskusi v vetrovnikih so trajali 15.000 ur.

Zaradi novih tehnologij je na letalu 108 km manj bakrenih žic.

Sodobna elektronika in avionika pa omogočata računalnikom na letalu, da sami spremljajo delovanje sistemov in na morebitne napake opozarjajo računalnike vzdrževalnih služb.

Letalo ima vgrajen samodejni nadzorni sistem, ki vzdrževalcem poroča o stanju in okvarah na sistemih

Posadka: pilot in sopilot

Pogon: (2x) General Electric GEnx ali Rolls-Royce Trent 1000