Konsolidirali so tudi koncern, našli kupce za šest svojih podjetij in na ta račun prihranili 300 milijonov evrov od predvidenih 2,1 milijarde v sklopu programa Power8. Boeing je na drugi strani sprejel rekordno število naročil za svoja letala, kar 1413 od tega za dreamlinerja 369. Skupno število naročenih letal se je tako ustavilo pri 817, kar dreamlinerja uvršča na prvo mesto med najhitreje prodajanimi potniškimi letali na svetu. Kljub temu pa se tudi ta program spopada z zakasnitvami. Že lani so pri Boeingu sporočili, da bo predviden prvi polet prestavljen za štiri mesece, v preteklem tednu pa je kot strela z jasnega udarila novica, da bo program zamujal še za tri mesece. Novica je takoj povzročila padec vrednosti boeingovih delnic za pet odstotkov in vnesla nemir med naročnike teh letal. JAL bo tako prvo letalo dobil predvidoma prihodnjo pomlad, oziroma skoraj pol leta kasneje kot je bilo predvideno. Enaka usoda bo doletela Quantas, kjer prvo letalo pričakujejo maja 2009. Pri Boeingu zatrjujejo, da zakasnitev ne bo imela finančnega vpliva na poslovanje družbe, a je to zaradi tožb, ki sta jih že napovedala JAL in Quantas skoraj nemogoče. Airbus, ki že plačuje penale za nedobavljene tristoosemdesetice, je končno uspel organizirati proizvodnjo in bodo še v letošnjem letu SIA, Quantasu in Emirates dobavili 13 letal (SIA so enega letos že prevzeli). Airbus je lani prejel 1341 naročil za svoja letala. Po letu 2006, ko je bilo teh 790, je to nepričakovan poskok tudi za Johna Leahya, ki pri Airbusu skrbi za prodajo letal. Vrednost naročenih letal je 157,1 milijard dolarjev. Ta številka pa se lahko poveča na 181,1 milijarde dolarjev, če k tem naročilom prištejemo še 117 opcij.Kitajska
Kitajska je najhitreje rastoči letalski trg. Izračuni kažejo, da je povprečna stopnja rasti prometa 8,8%, kar pomeni, da bo kitajski trg do leta 2026 povpraševal po 3400 novih regionalnih letalih. Tu govorimo o 240 milijardah evrov, ki jih bodo letalske družbe vložile v svoje flote. Ker gre za veliko denarja so Kitajci pričeli razvijati svoje regionalce. Kitajska letalska industrija sicer sloni na dveh konglomeratih AVIC 1 in AVIC 2, ki pa se mu bo pridružil še AVIC 3 (Aviation Industries of China - Kitajska letalska industrija).
Njihov produkt ARJ21-100, bo poletel že letošnje poletje, večji model ARJ21-900 pa bo sledil po letu 2010. ARJ21-900 bo konstruiran na podlagi pridobljenih izkušenj z modela ARJ21-100, katerih so prodali že 171 (169 na kitajski trg). Kitajci so se pri razvoju ARJ-ja naslanjali na znanje, pridobljeno pri licenčni proizvodnji McDonnell Douaglasovih modelov MD-80/-90, ki so jih izdelovali prav v obratih AVICa. Tu pa se poraja tudi dvom o kvaliteti in tehnoloških rešitvah, ki so jih vpeljali Kitajci. ARJ naj bi bil tako izpeljanka starih konstrukcij v novi preobleki, ki ima zagotovljen domači trg. Avioniko bo dobavljal Rockwell Collins, krmilne sisteme Honeywell in Parker, motorje pa Pratt & Whitney in General Electric. Konstrukcija letala ARJ21-700 je plod dela inženirjev Avic-a I. Podaljšano verzijo -900 pa bodo skonstruirali pri kanadskem Bombardierju. Kitajci pa daljnoročno strmijo tudi k izgradnji večjega potniškega letala. V načrtu imajo konstruiranje ozkotrupnega letala podobnih velikosti kakor A320 z oznakami CS2010 in širokotrupnega letala velikosti B767 z oznakami CS2000. V manjšem bo 126 sedežev, v večjem pa 196.Poleg tega je Kitajska letalska industrija dobavitelj Airbusu in Boeingu. Airbus je zaradi lažjega prodora na njihov trg Kitajcem obljubil tudi otvoritev proizvodnje linije za letala A320, ki bo začela delovati v prihodnjih dveh letih. Na ta način se trudijo obdržati čim večji tržni delež na Kitajskem. Boeing na drugi strani je preko Vought Aviation Kitajcem zaupal tudi izgradnjo višinskega stabilizatorja za dreamlinerja v pogodbeni vrednosti 300 milijonov dolarjev.
Ostale države
Na trg prihajajo nova letala tudi iz Rusije in Ukrajine ter Japonske. Rusi po dolgem času trgu ponujajo kar dve novi regionalni letali z do 100 sedeži. Gre za Antonova An-148 (68-85 sedežev, ki ga izdelujejo skupaj z Ukrajinci), ki so ga 'zahodu' premierno predstavili na lanskoletnem letalskem salonu Le Bourget, in Suhojevega SSJ-100, ki naj bi ga Aeroflot kot prvi kupec dobil konec letošnjega leta. Zaradi težav pri dobavi motorjev Jet SaM146 pa do konca lanskega leta niso uspeli opraviti prvega poleta. Ta je tako načrovan za prvo četrtletje letos.
Prvi je visokokrilnik, drugi pa nizkokrilnik, oba pa bosta poganjala dva turboventilatorska motorja. An-148 bodo izdelovali tudi v tovorni različici, medtem, ko bo SSJ-100 verjetno na voljo v podaljšani izvedbi. Podaljšan bo lahko sprejel do 130 potnikov. SSJ-100 bo konstrukcijsko gledano precej zastarel, saj bo v osnovi grajen iz aluminijevih in jeklenih zlitin, kar danes ni več običajno. Rusi to opravičujejo z nižjo nabavno ceno in preizkušenostjo kovinskih gradiv v praksi. Kompozitni materiali danes v ruski letalski industriji še niso dovolj poznani in preskušeni. Večino kompozitnih delov za SSJ-100 bodo tako proizvajali zunanji partnerji. Skupno Rusi načrtujejo prodajo 1300 letal v naslednjih 20 letih. Kataloška cena letala An-148 se giblje med 18 in 22 milijoni dolarjev, SSJ100 pa okrog 27 milijonov dolarjev.V razvoj ragionalca MRJ-70, ki ga razvija Mitsubishi Heavy Industries bodo vložili milijardo dolarjev. Projekt zajema razvoj dveh regionalnih letal za 70 in 90 potnikov. Nasprotno od SSJ100 je napovedano, da bo MRJ v glavnem zgrajen iz kompozitnih materialov. Letalo bosta poganjala dva P&W turboventilatorska motorja s po 64,5 kN potisne sile. To naj bi zadoščalo za potovalne hitrosti 0,78-0,82 macha. V potniški promet naj bi prišel leta 2012.
Letalska dejavnost se ob svoj hitri ekspanziji sooča z velikim primanjkovanjem pilotov in ostalega osebja, ki skrbi za vzdrževanje, varnost in nemoten promet. Predvidevajo, da se bo letalska flota do leta 2025 podvojila, kar pomeni, da bodo letalske družbe povpraševale po 17000 novih pilotih. V sled tega se nekatere letalske družbe odločajo za vzpostavitev lastnih šolskih centrov, s kateimi si bodo zagotovili svež in gotov dotok kadrov. Najboljši primer je družba Emirates, ki v Dubaju postavlja pravi kampus, kjer so bodo šolali bodoči piloti, mehaniki, prometni strokovnjaki, kontrolorji letenja in vsi ostali za letenje in varnost potrebni profili. Za šolanje pilotov imajo deset simulatorjev, predvsem za letala Airbus in Boeing. Na leto pa lahko izšolajo vsaj 250 pilotov. Število, ki komaj zadošča potrebam Emiratov in prav zato, bo na področju UAE kmalu ustanovljenih še pet dodatnih izobraževalnih centrov za pilote. Dela jim prav gotovo ne bo zmanjkalo.


