Leto 2007 je bilo z vidika letalstva zelo uspešno. Sklepali so se milijonski posli, trg je rastel in dobili smo novo potniško letalo. Boeing in Airbus sta leto končala z rekordnimi naročili, prebuja pa se tudi Rusija. Kitajska, Indija in Bližnji vzhod pa vse to poganjajo. V prvih 'bojnih' vrstah še vedno korakata Boeing in Airbus, ki si tako količinski kakor vrednostni kolač naročil in prodaje delita približno na pol. Enkrat eden drugič drugi stopa korak naprej, a omembe vredne prednosti ne pridobi nihče. Gledano z distence bi lahko rekli, da je bilo lansko leto boljše za Airbus. Končno so uspeli trgu predati prvo letalo A380. Konsolidirali so tudi koncern, našli kupce za šest svojih podjetij in na ta račun prihranili 300 milijonov evrov od predvidenih 2,1 milijarde v sklopu programa Power8. Boeing je na drugi strani sprejel rekordno število naročil za svoja letala, kar 1413 od tega za dreamlinerja 369. Skupno število naročenih letal se je tako ustavilo pri 817, kar dreamlinerja uvršča na prvo mesto med najhitreje prodajanimi potniškimi letali na svetu. Kljub temu pa se tudi ta program spopada z zakasnitvami. Že lani so pri Boeingu sporočili, da bo predviden prvi polet prestavljen za štiri mesece, v preteklem tednu pa je kot strela z jasnega udarila novica, da bo program zamujal še za tri mesece. Novica je takoj povzročila padec vrednosti boeingovih delnic za pet odstotkov in vnesla nemir med naročnike teh letal. JAL bo tako prvo letalo dobil predvidoma prihodnjo pomlad, oziroma skoraj pol leta kasneje kot je bilo predvideno. Enaka usoda bo doletela Quantas, kjer prvo letalo pričakujejo maja 2009. Pri Boeingu zatrjujejo, da zakasnitev ne bo imela finančnega vpliva na poslovanje družbe, a je to zaradi tožb, ki sta jih že napovedala JAL in Quantas skoraj nemogoče. Airbus, ki že plačuje penale za nedobavljene tristoosemdesetice, je končno uspel organizirati proizvodnjo in bodo še v letošnjem letu SIA, Quantasu in Emirates dobavili 13 letal (SIA so enega letos že prevzeli). Airbus je lani prejel 1341 naročil za svoja letala. Po letu 2006, ko je bilo teh 790, je to nepričakovan poskok tudi za Johna Leahya, ki pri Airbusu skrbi za prodajo letal. Vrednost naročenih letal je 157,1 milijard dolarjev. Ta številka pa se lahko poveča na 181,1 milijarde dolarjev, če k tem naročilom prištejemo še 117 opcij.

Kitajska
Kitajska je najhitreje rastoči letalski trg. Izračuni kažejo, da je povprečna stopnja rasti prometa 8,8%, kar pomeni, da bo kitajski trg do leta 2026 povpraševal po 3400 novih regionalnih letalih. Tu govorimo o 240 milijardah evrov, ki jih bodo letalske družbe vložile v svoje flote. Ker gre za veliko denarja so Kitajci pričeli razvijati svoje regionalce. Kitajska letalska industrija sicer sloni na dveh konglomeratih AVIC 1 in AVIC 2, ki pa se mu bo pridružil še AVIC 3 (Aviation Industries of China - Kitajska letalska industrija). Njihov produkt ARJ21-100, bo poletel že letošnje poletje, večji model ARJ21-900 pa bo sledil po letu 2010. ARJ21-900 bo konstruiran na podlagi pridobljenih izkušenj z modela ARJ21-100, katerih so prodali že 171 (169 na kitajski trg). Kitajci so se pri razvoju ARJ-ja naslanjali na znanje, pridobljeno pri licenčni proizvodnji McDonnell Douaglasovih modelov MD-80/-90, ki so jih izdelovali prav v obratih AVICa. Tu pa se poraja tudi dvom o kvaliteti in tehnoloških rešitvah, ki so jih vpeljali Kitajci. ARJ naj bi bil tako izpeljanka starih konstrukcij v novi preobleki, ki ima zagotovljen domači trg. Avioniko bo dobavljal Rockwell Collins, krmilne sisteme Honeywell in Parker, motorje pa Pratt & Whitney in General Electric. Konstrukcija letala ARJ21-700 je plod dela inženirjev Avic-a I. Podaljšano verzijo -900 pa bodo skonstruirali pri kanadskem Bombardierju. Kitajci pa daljnoročno strmijo tudi k izgradnji večjega potniškega letala. V načrtu imajo konstruiranje ozkotrupnega letala podobnih velikosti kakor A320 z oznakami CS2010 in širokotrupnega letala velikosti B767 z oznakami CS2000. V manjšem bo 126 sedežev, v večjem pa 196.

Poleg tega je Kitajska letalska industrija dobavitelj Airbusu in Boeingu. Airbus je zaradi lažjega prodora na njihov trg Kitajcem obljubil tudi otvoritev proizvodnje linije za letala A320, ki bo začela delovati v prihodnjih dveh letih. Na ta način se trudijo obdržati čim večji tržni delež na Kitajskem. Boeing na drugi strani je preko Vought Aviation Kitajcem zaupal tudi izgradnjo višinskega stabilizatorja za dreamlinerja v pogodbeni vrednosti 300 milijonov dolarjev.

Ostale države
Na trg prihajajo nova letala tudi iz Rusije in Ukrajine ter Japonske. Rusi po dolgem času trgu ponujajo kar dve novi regionalni letali z do 100 sedeži. Gre za Antonova An-148 (68-85 sedežev, ki ga izdelujejo skupaj z Ukrajinci), ki so ga 'zahodu' premierno predstavili na lanskoletnem letalskem salonu Le Bourget, in Suhojevega SSJ-100, ki naj bi ga Aeroflot kot prvi kupec dobil konec letošnjega leta. Zaradi težav pri dobavi motorjev Jet SaM146 pa do konca lanskega leta niso uspeli opraviti prvega poleta. Ta je tako načrovan za prvo četrtletje letos. Prvi je visokokrilnik, drugi pa nizkokrilnik, oba pa bosta poganjala dva turboventilatorska motorja. An-148 bodo izdelovali tudi v tovorni različici, medtem, ko bo SSJ-100 verjetno na voljo v podaljšani izvedbi. Podaljšan bo lahko sprejel do 130 potnikov. SSJ-100 bo konstrukcijsko gledano precej zastarel, saj bo v osnovi grajen iz aluminijevih in jeklenih zlitin, kar danes ni več običajno. Rusi to opravičujejo z nižjo nabavno ceno in preizkušenostjo kovinskih gradiv v praksi. Kompozitni materiali danes v ruski letalski industriji še niso dovolj poznani in preskušeni. Večino kompozitnih delov za SSJ-100 bodo tako proizvajali zunanji partnerji. Skupno Rusi načrtujejo prodajo 1300 letal v naslednjih 20 letih. Kataloška cena letala An-148 se giblje med 18 in 22 milijoni dolarjev, SSJ100 pa okrog 27 milijonov dolarjev.

V razvoj ragionalca MRJ-70, ki ga razvija Mitsubishi Heavy Industries bodo vložili milijardo dolarjev. Projekt zajema razvoj dveh regionalnih letal za 70 in 90 potnikov. Nasprotno od SSJ100 je napovedano, da bo MRJ v glavnem zgrajen iz kompozitnih materialov. Letalo bosta poganjala dva P&W turboventilatorska motorja s po 64,5 kN potisne sile. To naj bi zadoščalo za potovalne hitrosti 0,78-0,82 macha. V potniški promet naj bi prišel leta 2012.

Letalska dejavnost se ob svoj hitri ekspanziji sooča z velikim primanjkovanjem pilotov in ostalega osebja, ki skrbi za vzdrževanje, varnost in nemoten promet. Predvidevajo, da se bo letalska flota do leta 2025 podvojila, kar pomeni, da bodo letalske družbe povpraševale po 17000 novih pilotih. V sled tega se nekatere letalske družbe odločajo za vzpostavitev lastnih šolskih centrov, s kateimi si bodo zagotovili svež in gotov dotok kadrov. Najboljši primer je družba Emirates, ki v Dubaju postavlja pravi kampus, kjer so bodo šolali bodoči piloti, mehaniki, prometni strokovnjaki, kontrolorji letenja in vsi ostali za letenje in varnost potrebni profili. Za šolanje pilotov imajo deset simulatorjev, predvsem za letala Airbus in Boeing. Na leto pa lahko izšolajo vsaj 250 pilotov. Število, ki komaj zadošča potrebam Emiratov in prav zato, bo na področju UAE kmalu ustanovljenih še pet dodatnih izobraževalnih centrov za pilote. Dela jim prav gotovo ne bo zmanjkalo.