Ob obisku v Cerkljah ob Krki smo se pogovarjali tudi s poveljujočimi častniki nove brigade zračnih sil in enot v njeni sestavi.

O njihovih pričakovanjih in težavah, predvsem s pomanjkanjem kadra, kar je trenutno ena največjih težav BRZOL, smo se pogovarjali s podpolkovnikom Igorjem Strojinom, poveljnikom brigade zračne obrambe in letalstva, majorjem Josipom Bostičem, namestnikom poveljnika 107. letalske baze, podpolkovnikom Janijem Topolovcem, poveljnikom 16. bataljona za nadzor zračnega prostora, podpolkovnikom Miranom Grahkom, poveljnikom Letalske šole, in stotnikom Stanislavom Strnišo iz 9. bataljona za zračno obrambo. Povedali so nam tudi, da z okoliškim prebivalstvom zgledno sodelujejo.

Kaj so glavni razlogi za ustanovitev brigade zračnih sil?
Glavni razlog je, da so bile enote preveč razdrobljene, kar nam je v preteklosti povzročalo veliko težav. Tudi kader je bil razkropljen po različnih enotah in poveljstvih, poleg tega so bile te enote zelo slabo funkcionalno in strokovno povezane med seboj ter z višjimi poveljstvi. Z združitvijo vseh enot se bo učinkovitost vsekakor povečala.

čŒe smo natančni, se zdaj ponovno vzpostavlja funkcija nekdanjega 1. operativnega poveljstva SV?
Ja, lahko bi rekli, vendar ne na operativni ravni poveljevanja, temveč na taktični. Poveljstvo BRZOL je združeno taktično poveljstvo, ki sicer predstavlja zračne sile Slovenske vojske, vendar ne kot ena izmed komponent oboroženih sil, ker naša vojska ni organizirana po zvrsteh. Poveljstvo BRZOL je podrejeno Poveljstvu sil SV.

Ali v okviru brigade načrtujete tudi ustanovitev kakšne nove enote?
Za zdaj ne, naslednja pomembnejša naloga pa je, da vzpostavimo nov sistem vzdrževanja plovil SV.

Kaj bo še ostalo na Brniku, ko bo projekt končan?
Skladno s cilji srednjeročnega obrambnega programa 2007 do 2012 je predvideno, da na Brniku ostane 16. bataljon za nadzor zračnega prostora, ki ima v sestavi tudi center ASOC. Na tej lokaciji ostaja tudi del 15. bataljona za zračni transport z dežurnimi posadkami za reševanje v gorah, druge enote in tehnika pa se bodo po načrtovani dinamiki preselile na letališče Cerklje ob Krki.

Velike težave imate tudi s pomanjkanjem usposobljenega kadra, saj piloti odhajajo. Kakšno je trenutno stanje?
Skupna sestava zračnih sil naj bi obsegala 1500 pripadnikov, od tega 800 pripadnikov stalne sestave, večina enot pa bo popolnjena tudi s pogodbeno rezervo. Sedanja formacijska struktura je narejena skladno z razpoložljivimi zmogljivostmi, kar pomeni, da nam ljudi manjka. Upamo, da se bo s prilivom novega kadra sestava enot ustrezno povečala.

Kje trenutno primanjkuje največ ljudi?
Tako kot v drugih enotah Slovenske vojske smo se z odhodi srečevali tudi v letalskih enotah. Največ je odšlo vojakov, pilotov in letalskih tehnikov, vendar smo skladno s sedanjo strukturo 90-odstotno popolnjeni.

Ali pričakujete le na nove zaposlene ali tudi kader iz drugih enot SV?
Ljudi, ki jih potrebujemo, ni v Slovenski vojski. To je strokovno-tehnični kader, ki ga moramo sami izšolati, torej častniki in podčastniki, ki potrebujejo tri do štiri leta izkušenj.

Kaj boste naredili, da se bo število pilotov povečalo?
Normativ v svetu je od dva do trije piloti na plovilo. V Letalski šoli trenutno dosegamo le pol pilota na plovilo oziroma za 21 letal je na voljo le devet pilotov, kar je pod vsemi merili. Za izboljšanje stanja so se začeli uresničevati ukrepi na vseh ravneh in upamo, da bodo čim prej učinkovali. Plače so le eden izmed ukrepov. Treba bo spremeniti tudi pogodbe, saj piloti do zdaj niso imeli obveznosti do delodajalca, ki jim je omogočil šolanje. Tudi usposabljanje v okviru SV je predolgo. Druga težava so učitelji. Kandidatov za pilote je dovolj, težava pa je v tem, da nam počasi zmanjkuje učiteljev.

Kako so popolnjene druge enote BRZOL?
Težave so tudi v drugih enotah, saj bi bilo treba poleg plač zagotoviti še druge možnosti, kot so stanovanja, organizacija dela, prevozi, nastanitve in programi, ki jih predvideva projekt celostne skrbi za pripadnike Slovenske vojske. Naš cilj je, da bo vojašnica čim bolj prijazna za pripadnike in okoliško prebivalstvo. Težava s pomanjkanjem visoko strokovnega kadra je vsekakor velika, ne smemo pa pozabiti tudi težav s pomanjkanjem pripadnikov, ki delujejo v podpornih službah v letalski bazi, kjer primanjkuje predvsem vojakov in civilnih oseb.

Kako poteka prenova vojašnice? Ali je za delovanje letališča res največja ovira megla?
Obnova poteka v načrtovanih okvirih. Vojašnica trenutno omogoča delovanje enot v sedanjem obsegu, vendar se bodo potrebe skladno z načrti povečale, zato pričakujemo, da bo prenova potekala glede na potrebe. O megli moramo odločno povedati, da je tukaj manj meglenih dni kot na Brniku.

Kako sodelujete z okoliškimi prebivalci in kako sprejemajo povečano dejavnost v okviru vojašnice?
Lahko se pohvalimo, da z lokalnimi skupnostmi in okoliškimi prebivalci zgledno sodelujemo. K temu je veliko prispeval že prejšnji poveljnik vojašnice major Cveto Daničič, ki se je pred kratkim upokojil. V vojašnici je knjižnica, s prebivalci pa sodelujemo tudi na drugih področjih, saj je lani v tem okviru potekalo več kot tisoč dogodkov. V sodelovanju z lokalno častniško organizacijo je bil dan tudi predlog poimenovanja vojašnice po Edvardu Rusjanu. Prebivalci ne nasprotujejo razvoju vojašnice v dogovorjenih okvirih, saj v tem vidijo priložnost za nove zaposlitve in tukajšnje podjetnike. Letališče ne bo namenjeno le vojski, temveč tudi civilnemu prometu.  

Miran Grahek, poveljnik Letalske šole: »Program urjenja za pridobitev licence poklicnega pilota helikopterja po končanem šolanju zahteva na Šoli za častnike še 200 ur naleta, to je najmanj leto in pol, za pilota pilatusa pa 500 ur do polne usposobljenosti, kar je v najboljšem primeru izvedljivo v treh do štirih letih.«