Ob obisku v Cerkljah ob Krki smo se pogovarjali tudi s poveljujočimi častniki nove brigade zračnih sil in enot v njeni sestavi.

O njihovih pričakovanjih in težavah, predvsem s pomanjkanjem kadra, kar je trenutno ena največjih težav BRZOL, smo se pogovarjali s podpolkovnikom Igorjem Strojinom, poveljnikom brigade zračne obrambe in letalstva, majorjem Josipom Bostičem, namestnikom poveljnika 107. letalske baze, podpolkovnikom Janijem Topolovcem, poveljnikom 16. bataljona za nadzor zračnega prostora, podpolkovnikom Miranom Grahkom, poveljnikom Letalske šole, in stotnikom Stanislavom Strnišo iz 9. bataljona za zračno obrambo. Povedali so nam tudi, da z okoliškim prebivalstvom zgledno sodelujejo.

Kaj so glavni razlogi za ustanovitev brigade zračnih sil?
Glavni razlog je, da so bile enote preveč razdrobljene, kar nam je v preteklosti povzročalo veliko težav. Tudi kader je bil razkropljen po različnih enotah in poveljstvih, poleg tega so bile te enote zelo slabo funkcionalno in strokovno povezane med seboj ter z višjimi poveljstvi. Z združitvijo vseh enot se bo učinkovitost vsekakor povečala.

Če smo natančni, se zdaj ponovno vzpostavlja funkcija nekdanjega 1. operativnega poveljstva SV?
Ja, lahko bi rekli, vendar ne na operativni ravni poveljevanja, temveč na taktični. Poveljstvo BRZOL je združeno taktično poveljstvo, ki sicer predstavlja zračne sile Slovenske vojske, vendar ne kot ena izmed komponent oboroženih sil, ker naša vojska ni organizirana po zvrsteh. Poveljstvo BRZOL je podrejeno Poveljstvu sil SV.

Ali v okviru brigade načrtujete tudi ustanovitev kakšne nove enote?
Za zdaj ne, naslednja pomembnejša naloga pa je, da vzpostavimo nov sistem vzdrževanja plovil SV.

Kaj bo še ostalo na Brniku, ko bo projekt končan?
Skladno s cilji srednjeročnega obrambnega programa 2007 do 2012 je predvideno, da na Brniku ostane 16. bataljon za nadzor zračega prostora, ki ima v sestavi tudi center ASOC. Na tej lokaciji ostaja tudi del 15. bataljona za zračni transport z dežurnimi posadkami za reševanje v gorah, druge enote in tehnika pa se bodo po načrtovani dinamiki preselile na letališče Cerklje ob Krki.

Velike težave imate tudi s pomanjkanjem usposobljenega kadra, saj piloti odhajajo. Kakšno je trenutno stanje?
Skupna sestava zračnih sil naj bi obsegala 1500 pripadnikov, od tega 800 pripadnikov stalne sestave, večina enot pa bo popolnjena tudi s pogodbeno rezervo. Sedanja formacijska struktura je narejena skladno z razpoložljivimi zmogljivostmi, kar pomeni, da nam ljudi manjka. Upamo, da se bo s prilivom novega kadra sestava enot ustrezno povečala.

Kje trenutno primanjkuje največ ljudi?
Tako kot v drugih enotah Slovenske vojske smo se z odhodi srečevali tudi v letalskih enotah. Največ je odšlo vojakov, pilotov in letalskih tehnikov, vendar smo skladno s sedanjo strukturo 90-odstotno popolnjeni.

Ali pričakujete le na nove zaposlene ali tudi kader iz drugih enot SV?
Ljudi, ki jih potrebujemo, ni v Slovenski vojski. To je strokovno-tehnični kader, ki ga moramo sami izšolati, torej častniki in podčastniki, ki potrebujejo tri do štiri leta izkušenj.

Kaj boste naredili, da se bo število pilotov povečlo?
Normativ v svetu je od dva do trije piloti na plovilo. V Letalski šoli trenutno dosegamo le pol pilota na plovilo oziroma za 21 letal je na voljo le devet pilotov, kar je pod vsemi merili. Za izboljšanje stanja so se začeli uresničevati ukrepi na vseh ravneh in upamo, da bodo čim prej učinkovali. Plače so le eden izmed ukrepov. Treba bo spremeniti tudi pogodbe, saj piloti do zdaj niso imeli obveznosti do delodajalca, ki jim je omogočil šolanje. Tudi usposabljanje v okviru SV je predolgo. Druga težava so učitelji. Kandidatov za pilote je dovolj, težava pa je v tem, da nam počasi zmanjkuje učiteljev.

Kako so popolnjene druge enote BRZOL?
Težave so tudi v drugih enotah, saj bi bilo treba poleg plač zagotoviti še druge možnosti, kot so stanovanja, organizacija dela, prevozi, nastanitve in programi, ki jih predvideva projekt celostne skrbi za pripadnike Slovenske vojske. Naš cilj je, da bo vojašnica čim bolj prijazna za pripadnike in okoliško prebivalstvo. Težava s pomanjkanjem visoko strokovnega kadra je vsekakor velika, ne smemo pa pozabiti tudi težav s pomanjkanjem pripadnikov, ki delujejo v podpornih službah v letalski bazi, kjer primanjkuje predvsem vojakov in civilnih oseb.

Kako poteka prenova vojašnice? Ali je za delovanje letališča res največja ovira megla?
Obnova poteka v načrtovanih okvirih. Vojašnica trenutno omogoča delovanje enot v sedanjem obsegu, vendar se bodo potrebe skladno z načrti povečale, zato pričakujemo, da bo prenova potekala glede na potrebe. O megli moramo odločno povedati, da je tukaj manj meglenih dni kot na Brniku.

Kako sodelujete z okoliškimi prebivalci in kako sprejemajo povečano dejavnost v okviru vojašnice?
Lahko se pohvalimo, da z lokalnimi skupnostmi in okoliškimi prebivalci zgledno sodelujemo. K temu je veliko prispeval že prejšnji poveljnik vojašnice major Cveto Daničč, ki se je pred kratkim upokojil. V vojašnici je knjižnica, s prebivalci pa sodelujemo tudi na drugih področjih, saj je lani v tem okviru potekalo več kot tisoč dogodkov. V sodelovanju z lokalno častniško organizacijo je bil dan tudi predlog poimenovanja vojašnice po Edvardu Rusjanu. Prebivalci ne nasprotujejo razvoju vojašnice v dogovorjenih okvirih, saj v tem vidijo priložnost za nove zaposlitve in tukajšnje podjetnike. Letališče ne bo namenjeno le vojski, temveč tudi civilnemu prometu.  

Miran Grahek, poveljnik Letalske šole: »Program urjenja za pridobitev licence poklicnega pilota helikopterja po končanem šolanju zahteva na Šoli za častnike še 200 ur naleta, to je najmanj leto in pol, za pilota pilatusa pa 500 ur do polne usposobljenosti, kar je v najboljšem primeru izvedljivo v treh do štirih letih.«