Slikovit pogled na »minutne« vzlete in pristanke na velikih mednarodnih letališčih verjetno marsikoga navede k razmišljanju o tem, koliko letal se tako izmenja čez dan in kolikšna  nožica sodobnih nomadov na ta način prekrižari svet.

Po podatkih združenj letalskih prevoznikov in mednarodne zveze letališč v novejšem obdobju registrirajo več kot 4,2 milijarde potovanj letno, do leta 2025 pa pričakujejo, da se bo to  število podvojilo; sleherni trenutek je tako v zraku med 3.500 in 4.500 letal in za milijone ljudi je to tudi najbolj varen način potovanja. Vendar ob tem ne gre spregledati opozoril strokovnjakov, da se pri dolgih medcelinskih poletih zaradi dolgotrajnega sedenja poveča tveganje za nastanek globoke venske tromboze – kjer so zelo pomembni in učinkoviti preventivni ukrepi.

Za omenjeno tveganje se je uveljavil izraz »sindrom ekonomskega razreda«. Že beseda pove, da so bolj ogroženi potniki z letalskimi vozovnicami z oznako Y, se pravi tisti, ki so prisiljeni dolge ure prebiti na običajnih, skrajno racionalno razporejenih in utesnjenih »turističnih « sedežih. Omenjena nevarnost, predvsem za nekatere bolj ogrožene skupine ljudi, pa ne preži le v letalih temveč tudi pri vsakovrstnem dolgotrajnem mirovanju v prisilni drži, kjer je ovirana prekrvavitev (iz) spodnjim okončin; slednja je namreč tesno povezana z običajnim vsakodnevno mišično aktivnostjo predvsem spodnjih okončin.
Ljudje imamo v nogah dve veliki skupini ven, površinske, ki ležijo v podkožnem maščevju in globoke, ki potekajo med mišicami. Kratke vene povezujejo površinski in globoki venski sistem. Krvni tlak v vseh venah po telesu je normalno nizek, v venah nog pa lahko ta nizki tlak predstavlja težavo. Kadar človek stoji, mora kri po nožnih venah teči navzgor, da pride do srca. Globoke vene igrajo pri potiskanju krvi navzgor pomemebno vlogo. Ker ležijo med močnimi mečnimi mišicami, jih te pri vsakem koraku močno stisnejo. Tako kot na primer s stiskanjem tube iztisnemo zobno pasto, stiskanje globokih ven potiska kri navzgor. Po teh venah se v srce vrne 90 ali še več odstotkov krvi iz nog.

Oviran krvotok

Tako je torej precej bolj razumljivo, da dolgotrajno mirovanje v nenaravni drži telesa lahko ovira običajno kroženje krvi iz spodnjih okončin, kar strokovnjaki že dolgo proučujejo, zbirajo poročila o pogostosti in zapletih oziroma posledicah globoke venske tromboze ter svetujejo preventivne ukrepe. Med drugimi se s tem ukvarjajo tudi strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije. Znanih je več raziskav, stališča različnih skupin strokovnjakov do tega, kako velika je (oziroma ni) nevarnost za globoko vensko trombozo za »povprečnega potnika ekonomskega razreda«, pa so precej neenotna oziroma si celo nasprotujejo. Niz poročil o »trombozi na letalih« se je namreč gibal od ekstremnimo resno poudarjenih opozoril, kako je dolgotrajno potovanje (več kot 4 ure zdržema) lahko »smrtno nevarno«, do pomirjujočih ugotovitev zdravnikov avstralazijskega združenja za trombozo in hemostazo, da tveganja sicer ni mogoče povsem zanikati, a je bistveno manjše oziroma se mu je mogoče izogniti že s priporočljivim večkratnim razgibavanjem. Podobna so bila poročila italijanskih strokovnjakov; vmes so zanimive še norveške in švedske raziskave na prostovoljcih, ki so sodelovali v simuliranih hipobaričnih razmerah, podobnih v letalu, kjer so strokovnjaki analizirali čas oziroma nagnjenost krvi h strjevanju, kar je ključna nevarnost.

Ena zadnjih obsežnejših dosegljivih analiz pritrjuje tistim strokovnjakom, ki se nagibajo k oceni, da je tveganje za nastanek globoke venske tromboze večje, kot se običajno misli. Analiza, skratka, potrjuje, da potovanja z letalom, ki trajajo nepretrgoma več kot štiri ure, podvojijo tveganje za nastanek venske tromboze. Poleg tega še opozarjajo, da se lahko pri potnikih, ki so v kratkem času pogosto potovali z letalom, prav tako nekoliko poveča nevarnost za nastanek krvnih strdkov. Na to nevarnost naj bi bili pozorni ne le med potovanjem, ampak še štiri tedne za tem. Kot je videti, so opozorila nekoliko poostrili. V prejšnjih poročilih na to temo oziroma v pogovorih z različnimi strokovnjaki se je to tveganje navadno omejilo na dva tedna po končanem potovanju.

Opazne in prikrite sprembe
Namen tovrstnih poročil seveda ni strašenje, temveč predvsem osveščanje. O morebitnem tveganju za nastanek nevarnega krvnega strdka se je treba kar najbolj natančno poučiti in primerno ravnati, da se tveganje prepreči ali vsaj zmanjša. S tem se strinja tudi prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med., predstojnik kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC v Ljubljani. Med dru gim je poudaril, da dejansko raziskave še niso dale jasnega oziroma dokončnega odgovora o pogostosti globoke venske tromboze, povezane z dolgimi (letalskimi) potovanji. Vsekakor pa je pomembno razlikovati podatke o tem, kako pogosto se to klinično manifestira in kolikokrat prav tako nastanejo spremembe, ki ostanejo prikrite. Kot je pojasnil, se prve, torej klinično opazne globoke venske tromboze, pojavljajo pri enem od dveh milijonov potnikov, kar je relativno malo. Todo ko so raziskovalci podrobneje pregledali in analizirali tudi predklinične spremembe v globokih venah, so se številke hitro spremenile. Tako imenovane asimptomatske tromboze so bile precej pogostejše, saj so jih odkrili pri enem od 3.500 potnikov.

Tudi to govori v prid večji osveščenosti in previdnosti; zadnje, seveda, še zlasti pri bolj ogroženih. To pa so predvsem tisti, ki so že preboleli vensko trombozo, bolniki z rakavimi obolenji ali kmalu po poškodbi oziroma operaciji, ženske, ki prejemajo hormonsko nadomestno zdravljenje, ljudje, ki imajo prirojene motnje v strjevanju krvi in tako naprej.

»Pomembno je uživati dovolj tekočin priporočljiva so ohlapna oblačila in tolikokrat ponovljene vmesne telesne aktivnosti. Nujna je mišična aktivnost predvsem spodnjih udov. Pomeni, da je treba večkrat vstati. Še posebej je to nujno pri ljudeh z že omenjenimi dodatnimi dejavniki tveganja. Priporočamo tudi kompresijske nogavice, ki pospešujejo vračanje venske krvi proti srcu in torej zmanjšujejo tveganje za nastanek krvnih strdkov. Obuti pa jih je treba pred začetkom potovanja.«

Tudi skrb za krvni tlak
Po besedah prof. Poredoša tudi glede preventivnega uživanja nekaterih zdravil kot je na primer aspirin in drugih, ni dokončnih priporočil. Kot je pojasnil, se za preprečevanje globoke venske tromboze »na prvem mestu omenjajo zlasti novejše oblike nizkomolekularnih heparinov, ki se dajejo v obliki injekcije«. Glede aspirina obstaja nekaj manjših raziskav, ki so potrdile, da zmanjša pogostost tromboze in pljučnih embolij med poleti. Sogovornik pa je še opozoril, da morajo ljudje, ki imajo povišan krvi tlak in nameravajo v povezavi z dolgotrajnimi potovanji uživati tudi aspirin, posebej skrbno poskrbeti tudi za uravnanan krvi tlak. In kot vselej, tudi v omenjenem primeru velja, da je pri ljudeh z opisanimi in podobnimi zdravstvenimi težavami koristen zdravniški posvet. Vsekakor pa je za prav vse potnike koristno, da ne ostajajo dolge ure »prilepljeni« na sedeže, pa naj bodo to letalski, avtobusni, v nabitem vlaku ali osebnem avtomobilu. V še tako tesnem prostorčku – tam še posebej – je dobro denimo na vsake pol ure ali vsaj na uro poleg stegovanja nog, zaokrožiti s stopali, izmenjaje dvigovati prste in pete, podrsavati. Tudi zato je bolje pospraviti prtljago v prostor kamor sodi in ne pod sedeže ... Med dolgotrajnimi poleti svetujejo dovolj uživanja tekočin, najbolje vode.

Najbolj preprosto in učinkovito razgibavanje je mogoče opraviti tudi sede: z izmenjajočim se dviganjem prstov in pete na stopalih s kroženjem noge v gležnjih, z dviganjem kolen, z gibanjem/dviganjem rok v komolcih, z dviganjem in kroženjem ramenskega obroča in zgornjega dela telesa, z dviganjem in spuščanjem pet v stoječem položaju, s pripogibanjem kolen, prav tako v stoječem položaju. Vse in druge načine razgibavanja v letalu je pametno ponavljati v povprečju vsaj na eno uro - vsakokrat z desetkratno ponovitvijo posameznih gibov oziroma spremembo položaja telesa. Najbolj pomembno je poživiti krvi pretok v spodnjem delu nog, kjer nastaja največja ovir v zadnjem delu kolenskega pregiba.

Morda so bila tedanja vznemirljiva sporočila res pretirana, a je imela »zadeva« tudi dobro stran. Spodbudila je (nekatere) letalske prevoznike – ki se kajpada že po naravi stvari otepajo odgovornosti za take nevšečnosti ali nesrečne smrtne primere in pravijo, da gre za pretiravanje ter blažijo stopnjo tveganja – da so začeli, nekateri s publikacijami, drugi z animacijami ali kako drugače, ljudi opozarjati na potrebo po gibanju ... kolikor je pač mogoče že na sedežih, med njimi ali med prehodi ...

Vir: Dragica Bošnjak, www.delo.si
PDF