Mednarodno združenje letalskih prevoznikov (IATA) je sporočilo, da napovedi za leto 2009 niso obetavne. Generalni direktor združenja IATA Giovanni Bisignani je dejal, da se panoga spopada z najslabšim prihodkovnim okoljem v zadnjih 50 letih.

Prihodki celotne panoge naj bi se z letos napovedanih 536 milijard dolarjev znižali na 501 milijardo dolarjev. To je prvi padec prihodkov po letih 2001 in 2002, ko je imela industrija dve leti zapored upad prihodkov.

Potniški promet naj bi se v letu 2009 znižal za tri odstotke, potem ko naj bi imel letos dvoodstotno rast. To bo prvo zmanjšanje potniškega prometa po letu 2001, ko je prišlo do 2,7-odstotnega zmanjšanja.

Za tovorni promet se pričakuje, da se bo skrčil za pet odstotkov, medtem ko naj bi se letos za 1,5 odstotka. Pred letošnjim letom se je tovorni promet nazadnje zmanjšal leta 2001, takrat za šest odstotkov.

Cena severnomorske nafte brent naj bi v prihodnjem letu znašala v povprečju 60 dolarjev za 159-litrski sod, tako da naj bi letalski prevozniki skupno za gorivo odšteli 142 milijard dolarjev. To je 32 milijard dolarjev manj kot letos, ko je povprečna cena brenta znašala 100 dolarjev.

Izguba v prihodnjem letu bo nižja od letošnje predvsem na račun severnoameriških letalskih prevoznikov. Ti so bili namreč letos zaradi visokih cen goriva najbolj prizadeti, skupaj naj bi imeli 3,9 milijarde dolarjev izgube. Zato so se z zmanjšanjem zmogljivosti tudi prvi začeli prilagajati na nove razmere, to pa jim omogoča, da se bolje spopadajo s sedanjim zmanjševanjem povpraševanja zaradi recesije in hitreje izkoristijo padajoče cene nafte.

Severnoameriški letalski prevozniki naj bi tako na skupni ravni v letu 2009 kot edini imeli dobiček v višini 300 milijonov evrov. Azijsko-pacifiški naj bi imeli 1,1 milijarde dolarjev izgube, evropski milijardo dolarjev, latinskoameriški in bližnjevzhodni pa po 200 milijonov dolarjev izgube. Afriški prevozniki naj bi imeli 300 milijonov dolarjev izgube.

'Letalski prevozniki so se od leta 2001 korenito prestrukturirali. Občutno so znižali svoje stroške, zmanjšali izpuste toplogrednih plinov. Vendar pa je finančna kriza te dosežke zasenčila, zato so potrebni novi ukrepi. Ti med drugim zajemajo odpuščanja, če ne bo prišlo do dodatnega zmanjšanja stroškov, svoj delež pa morajo prispevati tudi vlade, in sicer na področju obdavčitve, infrastrukture, regulacije'.