Ministrstvo za obrambo je v Vojašnici Cerklje ob Krki pripravilo posvet o ekoloških vidikih prenove tamkajšnjega letališča. Na njem so predstavili tudi vsebine o varovanju okolja pri pripravi državnega prostorskega načrta in v uredbi o državnem prostorskem načrtu za to letališče, študijo verjetnosti padca letalnika na JEK , okoljevarstvene standarde pri projektiranju letaliških objektov, študijo meritev hrupa ter sanacijo starih bremen na območju državnega prostorskega načrta za letališče.

Na posvetu so nastopili vodja projektne skupine za izvedbo investicij v MO Jože Lacko, vodja priprave državnega prostorskega načrta za letališče dr. Aleš Mlakar, mag. Tea Bilič Zabrič iz podjetja Inko  svetovanje, vodja priprave projektne dokumentacije z Ljubljanskega urbanističnega zavoda ter Marjan Lenarčič in mag. Marjana Trontelj, oba z GŠSV. Kot je dejal Jože Lacko, sanacija in širitev letališča že potekata, njegova prenova pa pomeni tudi ekološko obnovo. Pri pripravi državnega prostorskega načrta se MO zaveda pomena varovanja okolja, zato so ekološke vidike upoštevali pri načrtovanju obnove, širitve in tehnološke rekonstrukcije letališča. Aleš Mlakar je predstavil, kako so varovanje okolja vključili v pripravo državnega prostorskega načrta in ob tem dejal, da so želeli zagotoviti kar najmanjšo stopnjo vpliva na okolje, zato so opredelili pogoje celostnega ohranjanja narave, kulturne dediščine, varstva okolja in naravnih dobrin ter varovanja zdravja ljudi. Te dejavnike so vključili v prostorske rešitve za podaljšanje vzletno-pristajalne steze in z minimizacijo posegov v kmetijska zemljišča, z vključitvijo sedanjega avtocestnega priključka Skopice in tamkajšnjega nadvoza, pri gradnji obvoznice Drnovo–čŒrešnjice, urejanju nadomestnega območja za odmetavanje tovora v nujnih postopkih, pri celoviti prenovi letališke infrastrukture in varstvu voda. Posebno skrb so namenili tudi ohranjanju določenih habitatnih tipov, prilagodili bodo način in čas izvajanja gradbenih del ter prelete čez Krakovski gozd z območjem Natura 2000, v okviru ciljnega raziskovalnega programa pa bodo izvedli kartiranje habitatnih tipov. Druge obveznosti pri varovanju okolja so še, kot je dejal vodja priprave državnega prostorskega načrta za letališče, sanacija morebitnih starih bremen okolja, določitev območij omejene in nadzorovane rabe, ukrepov za zagotavljanje varnosti pri skladiščenju nevarnih snovi, za zagotavljanje varnosti na območju odmetavanja tovora v nujnih postopkih ter za zagotavljanje varnosti na letališču in nenehen nadzor. Tea Bilič Zabrič je v predstavitvi študije o verjetnosti padca zračnega plovila na Jedrsko elektrarno Krško v primeru povečanega prometa kot posledice prenove letališča dejala, da je po vseh opravljenih izračunih verjetnost take nezgode zanemarljiva. Jože Lacko je glede hrupa na in ob letališču poudaril, da so upoštevali vse predpise, ki veljajo za to področje, čeprav so vojaški objekti iz njih izvzeti. Raven hrupa ob letališču naj tako ne bi presegla 78 decibelov. V zaselku Zasap na primer povprečni dnevni hrup trenutno znaša 56 decibelov. Karta hrupa, ki so jo pripravili za letališče, na osrednjem delu letališča predvideva hrup do 80 decibelov, v okolici letališča pa do 60 decibelov. Kot je še poudaril vodja projektne skupine za izvedbo investicij z MO, bo raven hrupa po obnovi manjša kot leta 1990. Sicer bodo ob letališču postavili merilne točke hrupa. Okoljevarstvene standarde pri projektiranju letaliških objektov je predstavil vodja priprave projektne dokumentacije z Ljubljanskega urbanističnega zavoda Marjan Lenarčič, ki je dejal, da gradnja letališkega stolpa in letališke infrastrukture že poteka, sledile pa bodo faze podaljšanja vzletnopristajalne steze s pripadajočo infrastrukturo, gradnja letališke ploščadi in svetlobnega navigacijskega sistema ter skladiščnih in garažnih objektov s pripadajočo infrastrukturo. Opozoril je na sanacijo starih bremen na letališču oziroma na neekološke objekte, rezervoarje za gorivo, stavbe z neustrezno kritino in podobno, kar pa bodo odstranili. Marjana Trontelj z GŠSV je predstavila ukrepe za zaščito okolja po posameznih okoljskih sestavinah in rezultate raziskave biotske raznovrstnosti na letališču. Karel Lipič, predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije, je poudaril pomen vpliva letališča na kakovost življenja tamkajšnjih prebivalcev.

 

Besedilo: STA/MG, Revija Slovenska vojska, Letnik XVII/11, 17. julij 2009