Na letališču Cerklje ob Krki se končuje največja naložba Slovenske vojske v letališko infrastrukturo in prva večja naložba, ki jo sofinancira Nato. To je objekt za vodenje zračnega prometa s komunalno infrastrukturo. Sestavljata ga pritlična in enonadstropna stavba, nad katero se dviga 35 metrov visok sedemnadstropni kontrolni stolp. Ob njem je zgrajena nova komunalna infrastruktura za letališče, dolga pa je kilometer in pol. V le letu dni in dogovorjenem roku so bili zgrajeni objekt ter infrastruktura, in sicer kanalizacija, vodovod, električna napeljava ter telekomunikacijska in plinska napeljava. Z opravljenim delom so zadovoljni vsi — projektanti, gradbeniki in naročnik.

Gradnja končana v roku
Z obrambnim naročilom je bil 8. januarja 2009 izbran Granit, d. d., iz Slovenske Bistrice kot najboljši ponudnik. S tako imenovano uvedbo v delo se je 16. januarja uradno začela gradnja in teči je začel dogovorjeni rok 365 dni za izgradnjo stolpa in komunalne infrastrukture. Še preden je preteklo leto dni, je bil 22. decembra opravljen tehnični pregled objektov in januarja letos bo lahko izdano uporabno dovoljenje.

»Najbolj me je skrbelo, da ne bomo pravočasno končali objekta,« z olajšanjem prizna vodja gradbišča Matjaž Stopar iz Granita, d. d., in doda: »Veliko dejavnikov lahko vpliva na roke, od nedorečenih projektov, novih zahtev investitorja, sprememb projekta do težav s podizvajalci in seveda vremena. Projekt je bil dobro pripravljen, večjih težav s podizvajalci nismo imeli in tudi vreme je bilo primerno, le dva dni smo stali zaradi vremena. « Tudi vodja izvedbe Mirko Rožič iz Sektorja za gospodarjenje z nepremičninami z MO poudarja: »Gradnja je končana v roku zaradi kakovostnega projektiranja, večkratnega strokovnega pregleda načrtov in učinkovitega nadzora gradbenih del. Naročnik, projektanti, nadzorniki in izvajalci smo vsak teden usklajevali odprta vprašanja na gradbišču. Od uvedbe v delo do tehničnega pregleda je bilo 50 usklajevalnih sestankov.« Vse ni šlo po načrtu, vsaj na začetku ne. »Ob izkopu gradbene jame za objekt A se je izkazalo, da je podtalnica višja, kot smo predvidevali. Objekt B je bil že skoraj zgrajen, ko je bila gradbena jama objekta A še v vodi. Dva dni smo črpali vodo, pa se podtalnica ni znižala niti za centimeter,« je povedal Stopar. Predstavniki ZRMK so poiskali rešitev za sanacijo jame v vodi z drugačnim temeljenjem. Namesto pasovnih temeljev so predlagali talne armiranobetonske plošče in temeljenje je bila edina večja sprememba projekta.



Temeljito in strokovno projektiranje

Upravičeno zadovoljni Projekt gradnje letališkega stolpa in komunalne infrastrukture sodi med najbolj kompleksne v programu posodobitve letališča v tehnološkem in izvedbenem smislu. Je osrednji objekt letališča, iz katerega se krmilijo in upravljajo vse naprave za varnost ter kontrolo letenja in tudi druge letališke aktivnosti. V njem bo delovalo šestnajst letaliških služb oziroma področij, za vsako pa sta potrebni posebni tehnologija dela in organizacija prostorov. V objektu je vse pripravljeno, da bo mogoče vgraditi naprave za krmiljenje in energetsko oskrbo vseh nadzornih sistemov v naslednjih fazah, v stolpu pa so tudi prostori, ki jih sofinancira Nato, zato sta zasnova in izvedba projekta kakovosten mejnik v delu projektne skupine ter tudi sodelujočih. Ko ob tem ugotavljam, da je bil tehnični pregled objekta uspešno končan dan pred rokom in da so stroški izvedbe v pričakovanih okvirih, lahko rečem, da je ta uspešni projekt izziv tudi za infrastrukturne projekte v javni upravi. Tega ne bi bilo brez izjemne prizadevnosti stotnika Smiljana Babiča, ki je združil tehnološko zasnovo z idejnim projektom stolpa in uporabniškimi zahtevami v projektno nalogo, usmerjal delo projektantov za pridobitev izvedbene dokumentacije ter nadziral skladnost izvedbe s projekti. Poudarimo lahko tudi izkušnje in prizadevnost Mirka Rožiča, ki je nepopustljivo nadziral izvedbena dela na objektu v njihovi časovni in stroškovni dimenziji. Posodobitev letališča se tako približuje koncu prvega etapnega cilja, za uresničitev katerega so predvideni še posodobitev in podaljšanje letališke steze ter namestitev navigacijskih naprav. Odločitev o dinamiki nadaljnje izvedbe, ki temelji predvsem na Natovih sredstvih, bo sprejeta predvidoma februarja. Jože Lacko, vodja projektne skupine za izvedbo investicije v posodobitev letališča Cerklje ob Krki

Kontrolni stolp se je začel projektirati že s pripravo državnega prostorskega načrta za letališče, ki je na novo definiral razvoj območja letališča in ki je bil prvi prostorski načrt za vojaški objekt. Pripravljal se je dolgo, temeljito in strokovno, saj so bile idejne zasnove arhitektonskih rešitev za približno 20 objektov visokogradnje in tudi za kontrolni stolp ena izmed strokovnih podlag za prostorski načrt. Začetek projektiranja stolpa sega v september 2006, dokončan idejni projekt pa je bil oddan ob koncu leta 2008. »Veliko dela je bilo pred začetkom gradnje. Gre za komunalno, prometno in energetsko infrastrukturo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, zagotavljanje virov energije, telekomunikacijskih povezav itn. Infrastruktura za ta objekt je zelo kompleksna in zahteva visoke standarde zanesljivosti ter varnosti, « poudarja odgovorni projektant Martin Starc iz družbe LUZ, d. d., in pojasni: »Ta zahtevni in kompleksni projekt je naročnik določil pravočasno in časovno realno ter vsebinsko domišljeno, zato smo vsi skupaj zadevo uspešno končali. Naročnik je razumel, da z oddajo dela ni končal svojega dela, tako da nismo bili prepuščeni samim sebi, kar je najhuje, kar se lahko zgodi projektantu. Veliko smo sodelovali, to pa je ključno za dobro pripravo in uspešno izvedbo. Med izvedbo ni bilo težav z izvajalcem, saj je bila dokumentacija dodelana in ni dopuščala razlik.« Zelo pomembno je, da naročnik ve, kaj hoče, da že na začetku pove natančne zahteve, poudarja tudi arhitekt Damjan Bradač iz Elee iC, d. o. o. »Oblika stolpa izhaja iz funkcije objekta. V oblikovalskem smislu je bila zahteva naročnika po preprostem, funkcionalnem in celo strogem objektu z natančnimi tehničnimi zahtevami. To je bilo najpomembnejše, šele potem oblikovanje zgradbe oziroma njen videz. Pri stolpu so uporabljeni preizkušeni materiali, ker morajo vzdržati vsaj 50 let uporabe in biti zanesljivi. Objekt ni oblikovalski poskus, ker gre za infrastrukturni objekt, ki ima svoje omejitve. Oblika izhaja iz teh omejitev, nepreverjenih rešitev pa ni. Funkcionalnost je najpomembnejša. « Potem pove, da so bili v priprave vključeni različni uporabniki s svojimi zahtevami, vse pa je bilo treba upoštevati. »To je vojaški objekt in želja naročnika je bila, da se ne izpostavlja, zato je po vojaški tradiciji v takšnih barvah, da se bolj skrije. Podoba stolpa je navzven hladna, znotraj pa topla. V interjerju so tudi z barvami ločeni posamezni oddelki oziroma službe.« Pri projektiranju so upoštevali tudi varčevanje z energijo. Energijska učinkovitost objekta bo dosežena z nadstandardnim plaščem toplotne izolacije sten, streh in tlakov, sistem ogrevanja ter prezračevanja pa bo nadzorovan s centralnim nadzornim sistemom.

Granit z devetimi večjimi kooperanti
Večino oziroma 80 odstotkov gradbenih del je opravil Granit, drugo pa so naredili kooperanti. Večjih kooperantov je bilo devet, toda tudi ti so imeli podizvajalce. Na gradbišču je bilo tudi po 75 gradbenih delavcev hkrati, ko so se jim pridružili še obrtniki, pa skupaj 142. In od kod so bili ti delavci? »Kot nekdanja Jugoslavija v malem,« se je pošalil vodja gradbišča Stopar. »Bosanci, Srbi in Hrvati, le Makedoncev ni bilo, bilo pa je pri podizvajalcih tudi nekaj Poljakov in Slovakov. To je bila gradnja vojaškega letališča, zato so morali biti vsi delavci varnostno preverjeni in to je bil delovni zalogaj tudi za Obveščevalno varnostno službo. Varnostno preverjenih je bilo približno 800 posameznikov.« Še nekaj zanimivih podatkov o gradnji. V objektu je za približno 4000 kubičnih metrov betona, ki so ga vozili iz bližnje betonarne CGP Drnovo. Jeklena konstrukcija na vrhu stolpa je sestavljena iz 532 različnih delov ter iz 73 ton in 350 kilogramov jekla, izdelana pa je bila v obratu Granita v Poljčanah. Kontrolno sobo na vrhu obdaja 400 kvadratnih metrov dvojno lepljenega in kaljenega stekla, pri čemer največji kosi tehtajo po 500 kilogramov. Po objektu je 110 kilometrov energetskih in 53 kilometrov telekomunikacijskih kablov pa še po nekaj kilometrov optičnih, antenskih ter koaksialnih kablov.

Kaj bo v stolpu?
»Kontrolni stolp je zasnovan modularno. Posamezna služba oziroma dejavnost je ločena od drugih in samostojna glede celovitosti delovnega procesa, obenem pa so zagotovljene vse potrebne povezave. Takšna zasnova objekta zagotavlja zahtevano varnost in kontrolo dostopa, objekt pa neprekinjeno delovanje služb po sistemu 24/7,« pojasni stotnik Smiljan Babič iz projektne skupine za izvedbo investicije v letališče Cerklje ob Krki. Objekt za vodenje zračnega prometa sestavljata zgradbi, povezani s pokritim hodnikom. Dvonadstropna zgradba s stolpom je namenjena operativnemu delu letaliških služb. V njej so prostori za letališko in priletno kontrolo zračnega prometa ter prostor za predstavnike letalskih enot, ki letijo z letališča. V njej je prostor za operativni center letaliških služb oziroma dispeč, ki skrbi za letališke površine, sprejem in oskrbo plovil ter potnikov in tudi nov nadzorni center letaliških komunikacij.

V stolpu bodo Meteorološka služba, ARO – Urad letalskih informacij ter posebni prostori za pilote in posadke z vsemi potrebnimi informacijami za pripravo in predložitev načrtov letenja. V pritličju so prostori za vojaško medicino, v njih pa bodo pregledovali posadke pred letenjem in jih uporabljali tudi kot ambulanto urgentne medicine. Večja dvorana v pritličju je namenjena za vsakodnevne sklepne priprave posadk pred letenjem, uporabna pa bo tudi za protokolarne in druge potrebe letališča ter vojašnice. V tem objektu bodo delovni prostori za gostujočo eskadriljo, kar je eden izmed projektov, ki jih financira Nato, in novi varnostno nadzorni center za celotno letališče ter vojašnico. Pritlična zgradba zadaj je namenjena za delo in nastanitev enot, ki skrbijo za letalske komunikacije ter navigacijska sredstva na letališču in za vzdrževanje letaliških površin. Poseben del tega objekta je namenjen za delo stalne komisije za preiskovanje letalskih incidentov in nesreč, tu pa so tudi prostori za Verifikacijski center – VERC, ki skrbi za izvajanje mednarodnih pogodb o nadzoru oborožitve.

Brigada zračne obrambe in letalstva, ki bo prevzela objekt, se pripravlja na prevzem, njene enote ter službe pa bodo začele delovati v novih prostorih ob koncu marca.

Financiranje gradnje
Pri izvedbi projekta ni prišlo do razlik pri stroških izvedbe glede na pogodbeno dogovorjena obseg in ceno del. Obseg del sledi projektni dokumentaciji, med gradnjo pa je bila dopolnjena projektna dokumentacija. Zaradi racionalnosti so bili v stolp dodatno umeščeni še energetski sklopi, zaradi katerih je bilo treba delno spremeniti temelje objekta. Pogodbena vrednost del za letališki stolp in komunalno infrastrukturo je znašala 10,5 milijona evrov. Soinvestitorski delež MO je bil 9,65 milijona evrov, delež Nata pa 0,85 milijona evrov. Končna vrednost objekta bo zaradi navedenih sprememb 10,95 milijona evrov. Soinvestitorski delež MO ostaja enak, torej 9,65 milijona evrov, delež Nata pa se poveča na 1,3 milijona evrov.

čŒlanek je bil objavljen v reviji Slovenska vojska, Letnik XVIII/1, 22. januar 2010
Besedilo: Vesna Marčič, projektna skupina za izvedbo investicije v letališče Cerklje ob Krki

Fotografije: Damjan Bradač

Več o Projektu posodobitve letališča

Video

---

New control tower at Cerklje ob Krki Airport

The largest investment of the Slovenian Armed Forces into the airport infrastructure and the first major investment co-financed by NATO is being completed at the Cerklje ob Krki Airport: the air traffic management facility with utility infrastructure. It consists of a one-storey building and a two-storey building with a seven-storey control tower. Next to the tower there is an airport utility infrastructure. The total final cost of the facility amounts to almost 11 million euros; the NATO contribution is 1,3 million euros while the co-investment share of the Ministry of Defence is 9,65 million euros. Modernization of the airport is thus coming to an end of its first phase which predicts also the modernization and extension of the runway and the installation of navigation equipment. The decision on the dynamics of further implementation works, which mostly depend on NATO resources, is expected to be adopted in February this year.